LMŠ predlaga spremembe sestave in načine imenovanja članov programskega sveta RTV Slovenija

Poslanska skupina LMŠ je v parlamentarni postopek vložila Predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Spreminjata se dva člena, oba vezana na sestavo in način imenovanja članov programskega sveta RTV Slovenija.

Povedano na kratko: danes v programskem svetu RTV-ja sedi 29 svetnikov, od tega jih kar 21 imenuje državni zbor. V LMŠ pa predlagamo, da bi programski svet po novem imel 23 članov, od katerih bi jih državni zbor imenoval le še 5. 13 članov bi se imenovalo po enakem principu kot doslej, 10 članov pa bi po novem neposredno imenovali civilna družba oz. strokovna javnost.

Ključen namen sprememb je, da državni zbor (in s tem politika) izgubi odločilen vpliv na sestavo programskega sveta. V LMŠ namreč ne vidimo prav nobenega upravičenega razloga, da bi odločilen vpliv na imenovanje programskih svetnikov ohranila politika.

RTV je javni medij, to pomeni, da je zavezan javnosti oziroma izključno javnemu interesu, s tem pa produkciji in posredovanju najbolj kakovostnih in raznovrstnih programov – tako informativnih kot izobraževalnih, kulturnih, razvedrilnih; njegove vsebine so namenjene različnim starostnim in družbenim skupinam, tudi tistim skupinam, ki jih komercialne tekmice zaradi tržne nezanimivosti nekaterih vsebin, izključujejo. Braniki interesa javnosti pa morajo biti tudi programski svetniki. A če jih večino imenuje politika, je upravičena bojazen, da bodo – navkljub pričakovani neodvisnosti – postali »izvrševalci« političnih interesov.

Kako naj javni servis ohrani vlogo »nadzora« nad oblastjo, če pa nadzor nad RTV vrši politika – ki prek programskih svetnikov, imenovanih v državnem zboru, postavlja direktorje in s tem (posredno) urednike?

Tudi zaupanje javnosti v javni RTV-servis je vse večje, tako je Valiconova aprilska javnomnenjska raziskava pokazala izjemno rast stopnje zaupanja javni radioteleviziji. V LMŠ se zavzemamo za čim širšo razpravo o predlaganih spremembah, saj gre vendarle za javni servis, ki služi javnemu interesu.

Predstavili ga bomo vsem poslanskim skupinam, kar se tiče koalicije pa bi pričakovali podporo SMC-ja in DeSUS-a, vsaj če bile njihove izjave o pomenu neodvisnih medijev, ki smo jih slišali v minulih dneh, iskrene in mišljene resno. Predsednica DeSUS-a Pivčeva je sinoči zatrdila, da se stranka »zavzema za absolutno svobodo in neodvisnost medijev«. Če je res iskrena,  potem lahko pričakujemo, da bo tudi DeSUS podprl to novost pri sestavi in načinu imenovanja programskega sveta.

Naj spomnimo še na besede poslanke iz SMC Janje Sluga »še vedno verjamejo v profesionalnost, samostojnost in neodvisnost medijev. Takšen način komuniciranja politike z mediji pa da zagotovo ni nekaj, kar bi prispevalo k večji verodostojnosti obeh strani.«

Izjavi se nanašata na »Vojno z mediji« – kot je svoje pisanje oziroma basen naslovil predsednik vlade Janša. To sicer še zdaleč ni osamljeni primer, ki kaže na odnos te vlade do medijev, zlasti do javnega servisa.

Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je ob predstavitvi predlaganih sprememb poudarila: »Če želimo torej ohraniti in krepiti profesionalnost, samostojnost in neodvisnost javne radiotelevizije in če imamo v programskem svetu tudi predstavnike civilne družbe, potem naj te tudi dejansko in neposredno imenujeta civilna družba in strokovna javnost. Politika si mora to pristojnost preprosto odvzeti.«

KLJUČNI POUDARKI PREDLOGA LMŠ

ENAKO OSTANE

13 članov po enakem principu

– 5 članov imenuje državni zbor na predlog političnih strank (enako kot zdaj, le da je v predlogu izrecno zapisano, da kandidate – vsaka  po enega – predlagajo stranke, ki so po številu poslancev največje)

– 2 člana imenuje predsednik republike

                   danes: oba na predlog registriranih verskih skupnosti

                   po novem: enega na predlog verskih skupnosti, drugega na predlog univerz

– 1 člana imenuje madžarska narodna skupnost

– 1 člana imenuje italijanska narodna skupnost

– 1 člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti

– 3 člane izmed sebe imenujejo zaposleni na RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da so zastopane vse tri dejavnosti (informativna, kulturno-umetniška in tehnična – od tega eden iz regionalnega centra)

NOVO

10 članov po »novem« principu

– dva člana imenujejo strokovne organizacije novinarjev;

po enega člana imenujejo:

organizacija gluhih in naglušnih;

organizacija slepih in slabovidnih;

nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa;

Katedra za novinarstvo (Fakulteta za družbene vede)

Varuh človekovih pravic;

Društvo slovenskih pisateljev in Združenje dramskih umetnikov;

strokovna združenja glasbenih ustvarjalcev;

strokovna združenja s področja filma in avdiovizualne produkcije