Kultura – družbeni prestiž?

Na današnji virtualni okrogli mizi, ki je simbolično potekala na odru Šentjakobskega gledališča in pod okriljem stranke LMŠ, so sodelujoči – dr. Tomaž Simetinger, Inga Remeta, Jurij Krpan, Uroš Korenčan in Marjan Šarec – iskali odgovore na številna aktualna vprašanja in dileme. Koliko je današnja kultura še dostopna ljudem in kdo naj bi skrbel za njeno dostopnost? Kakšna naj bi bila kultura v času po koronski epidemiji in s kakšnimi ukrepi jo lahko podpremo? Kakšno vlogo ima pri reševanju težav dialog s širšo javnostjo?

Današnja okrogla miza z naslovom »Kultura – družbeni prestiž?« je odstirala številna vprašanja, s katerimi se kultura, umetnost in kreativni sektor danes, v času covida ter tudi po covidu, soočajo. Kultura, ki je eden izmed najbolj raznolikih sektorjev, je bila v času epidemije podvržena številnim omejitvam. Marjan Šarec, predsednik stranke LMŠ, je v uvodu okrogle mize poudaril, da poskuša LMŠ z organizacijo okroglih miz zajeti vse segmente družbe. Tudi kulturo, ki je prepogosto zapostavljena. »Kultura je delo in delo kulturnikov je tudi težko,« je poudaril ter dodal, da bi morali, preden se začnemo pogovarjati o kulturi, rešiti predvsem naš odnos do kulture ter dodal, da je kultura naš potencial.

dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, član Programskega odbora LMŠ za kulturo, je izpostavil, da je kulturni sektor izjemno heterogen ter, da je celoten kreativni sektor vreden kar 3 milijarde evrov. Dodal je, da je treba čim prej odgovoriti na vprašanja, kot so kaj je za posamezne panoge prinesla covid kriza in kaj ukrepi, kaj je treba narediti, da čim prej izstopimo iz te situacije in kako vstopajo na področje kulture mladi, ki dojemajo in razumejo digitalni svet povsem drugače kot mi.

Inga Remeta, predsednica društva Asociacija in predsednica Gledališča Glej, je poudarila, da je kultura javno dobro in javna dobrina vseh nas. Kultura je namenjena vsem in mi sami moramo izbrati tisto vejo kulture, ki nam je všeč, vsekakor pa kultura ni prestiž. Boni, ki naj bi se namenili tudi kulturi, so vsekakor dobra stvar, kajti kultura je bila med prvimi, ki je ob izbruhu covida zaprla vrata, in med zadnjimi, ki se odpira. Izpostavila je, da bi bilo dobro, da država v času odpiranja podpre predstave, ki bi se odvijale na prostem. »Če smo lahko nagneteni na avtobusih, potem ne vidim ovir za predstave zunaj,« je dodala.

Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč in direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana, je izpostavil, da se je v času epidemije del kulture preusmeril pod okrilje gospodarskega ministrstva, del pa je še vedno ostal pod kulturnim ministrstvom. Kreativnemu sektorju je bilo namreč zagotovljeno sofinanciranje iz proračuna, ostalim, ki so pod okriljem ministrstva za kulturo, pa ne. Zato je eno od najbolj aktualnih in ključnih vprašanj trenutno je – kdo je v Sloveniji zares pristojen za kulturo. »Vložki v promocijo za zagon kulture bodo nujno potrebni. Redka prizorišča zdaj napolnijo svojih 50 %  kapacitet. Zato bomo morali v novo sezono vložiti veliko več, da dobimo nazaj staro publiko in tudi, da morda pridobimo novo. Tudi to je lahko naša priložnost,« je še dodal.  Spomnil je na finančno krizo izpred 10-ih let, ko smo se soočali z varčevanjem in  skrčili kar za tretjino programskih sredstev in do 10 % zaposlenih. Država je takrat obljubila, da bomo ta sredstva dobili nazaj, kar se seveda ni zgodilo. Izpostavil je, da bi morali imeti v kulturi redna, stabilna sredstva. Evropska sredstva nacionalnih ne morejo nadomestiti, je prepričan: »Če bo država začela srbeti za ustrezne pogoje,  bomo mi lahko skrbeli za to, kar je naše poslanstvo. Kar se kulture tiče naš čas prihaja,« je zaključil.

Jurij Krpan, član Nacionalnega sveta za kulturo in umetniški vodja galerije Kapelica, je izpostavil, da so države, ki nimajo kulture, revne države in, zato je treba poskrbeti za kulturni kapital. Celotna družba je prepredena s kulturo, pravi. »Ne moremo oblikovati nove normalnosti, kot smo to počeli prej kajti digitalizacija v kulturnem sektorju ni vzeta zares. Premalo se namreč zavedamo pomena digitalizacije. Postavljeni smo pred izziv, ki ga moramo videti kot priložnost. Razviti moramo platforme za online dogodke, orodja, ki nam bodo pomagala ustvarjati in organizirati takšne dogodke. Digitalizacija ni cilj, so orodja,« je dodal. Marjan Šarec, predsednik stranke LMŠ pa je poudaril, da je ravno opozicija prva predlagala bone za kulturo ter dodal, da predvsem rednim gledalcem gledališče zelo manjka, igralcem pa tudi, kajti ti potrebujejo publiko. Dodal je, da je naloga države, da se čim prej precepi populacijo, tako se bodo lahko gledalci vrnili v gledališča, galerije … Prepričan je, da bo redna publika prišla nazaj, poletje pa je lahko priložnost, da čim več predstav pripravimo zunaj: »Gledališče bolj poznam in to je v svojem bistvu ostalo ves čas enako. So pa skozi leta uvajali raznovrstne tehnologije – vendar živega stika ne more nadomestiti nič.« Strinjal se je, da se simptome sicer da blažiti z digitalizacijo, fizičnega sitka pa se ne da nadomestiti ter zaključil: »Kultura je odprta za dialog, publiko, izzive in za vse in vsakogar.«

Poglejte še video posnetek okrogle mize o kulturi.

Fotogalerija: