Koalicija vztrajno zavrača opozicijske okoljske in socialne predloge

Pred dvema tednoma se je vlada čez noč odločila preklicati epidemijo, s tem pa veljavnost ukrepov za pomoč državljanom in gospodarstvu omejila do konca maja. Tretji protikoronski zakon, ki ga danes poslanci obravnavajo v državnem zboru, naj bi po epidemiji covid-19 pomagal gospodarstvu k vnovičnemu zagonu. Je to res?

V Listi Marjana Šarca v zadnjih dveh mesecih neprestano opozarjamo vlado Janeza Janše in koalicijo, naj v tovrstno zakonodajo ne vključuje sprememb, ki niso interventne narave, ki trajno spreminjajo področno zakonodajo in z reševanjem posledic korona krize nimajo nič.

Ne smemo dovoliti, da bi zdravstvena in gospodarska kriza postali razlog za

  • manipulacijo z okoljskimi standardi in cilji;
  • omejevanje pravice javnosti do sodelovanja pri sprejemanju odločitev na področju varstva narave in okolja.

Zato smo v LMŠ predlagali črtanje člena, ki podaljšujejo veljavnost ukrepov na področju oddaje presežnih količin odpadne embalaže ter na področju gradnje objektov. Vlada Janeza Janše je za našo naravo in okolje pod pretvezo reševanja gospodarske krize naredila že veliko škode. V imenu zagona številnih investicijskih projektov bi vlada ignorirala okoljevarstvene standarde.

Predlog, s katerim se v LMŠ prav tako nikakor ne moremo strinjati, je, da bi karanteno odredil minister za zdravje, brez predhodnega predloga NIJZ, kot je to določeno z zakonom o nalezljivih boleznih. Pristojnost, ki je izrazito strokovne narave, se prenaša na politika. Argumentov, ki bi nas prepričali, ni.

Tisto, kar je v tem trenutku najpomembnejše, je

  • ohraniti delovna mesta,
  • pomagati najbolj prizadetim panogam,
  • z ustreznimi ukrepi pripomoči k zvišanju domače potrošnje, 
  • izboljšati ali vsaj ohraniti socialni status upravičencev.

Zato smo v LMŠ, skupaj z opozicijo, predlagali dopolnila.

  • Delodajalca zavezujemo, da toliko časa, kolikor prejema subvencije, ne sme odpustiti svojih zaposlenih. V nasprotnem primeru mora delodajalec delavcu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi izplačati  posebno odpravnino.
  • Podjetjem omogočamo, da lahko koristijo tako čakanje na delo kot skrajšani delovni čas. Ne razumemo, zakaj sta ukrepa izključujoča.  
  • Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo velja za vse, ne le za turizem in gostinstvo, do 31. avgusta letos.
  • Izdaja vrednotnic ne le za športne, ampak tudi kulturne in koncertne prireditve. Če se potrošnik z vrednotnico ne bo strinjal, bo lahko zahteval vračilo plačila.
  • Kritje finančnega primanjkljaja ZZZS. V finančnih težavah se je namreč znašel tudi plačnik zdravstvenih storitev, ne zgolj izvajalci zdravstvene dejavnosti.

Kot enega izmed ključnih ukrepov PKP3 vlada izpostavlja turistični bon v višini 200 evrov, v LMŠ ga zvišujemo na 400 evrov. 400 evrov na odraslega in 50 evrov na otroka je na podlagi trenutnih cen na trgu primeren znesek, ko si štiričlanska družina že lahko privošči primeren oddih, hkrati bodo sredstva pripomogla k zvišanju domače potrošnje in oživljanju turistične panoge.

V želji dvigniti potrošnjo in vključiti segmente, ki jih je vlada namerno izpustila, smo predlagali tudi uvedbo mesečnega temeljnega dohodka v višini 100 evrov. Dodatna sredstva bi namreč pozitivno vplivala ne le na panoge, ki jih je epidemija covid-19 prizadela, ampak tudi na socialni status upravičencev.

Če bi dopolnila, ki so korak v »gotovo prihodnost«, dobila zeleno luč, bi bili presenečeni. Zakaj? Zato ker je prvo pravilo delovanje aktualne vladne koalicije zavračanje vsega, kar ni njeno. Toliko o razumevanju pojma sodelovanje.