Jože Lenart: Povezujemo (ne)deljeno Koroško

Koroška, Rož – Podjuna – Zila, kjer živijo in še govorijo slovenski jezik koroški Slovenci, je nekaj posebnega. Moraš pa to doživeti, moraš med  njih, se pogovarjati, šele takrat razumeš njihovo vztrajnost, trdoživost, tudi upor.

Ljudje so na plebiscitu 10. 10. 1920 odločali, kje in tudi kako bodo živeli. Kljub temu, da so v večini govorili slovensko, še posebej na podeželju, je rezultat plebiscita odločil, da se priključijo Avstriji.

Kako obdržati slovenski jezik, je bilo pomembno vprašanje, ki je tudi po stotih letih še bolj aktualno, saj je od takrat večinsko govorjena slovenska beseda, danes uradno le še manj kot 20 % prebivalstva, ki so se opredelili za Slovence.

V drugi svetovni vojni je prav upor slovenskega življa proti nacizmu na tem območju zagotovil Avstriji priznanje neodvisnosti in ta teza je še danes politično aktualna.

Tragično pri tem pa je, da se koroški Slovenci, po končani drugi svetovni vojni v primerjavi s Slovenci, ki živimo v matični domovini, niso imeli česa veseliti. Postali so manjšina in vse do danes se borijo za svoje pravice, predvsem pravico do slovenskega jezika – v vrtcih, šolah, uradih, na oznakah krajev, prireditvah.

Danes na obeh straneh obmejnega območja Koroške govoriti dva jezika, je samo prednost in ne slabost. Zakaj politika ne razume, da uporaba več jezikov, predvsem na obmejnem območju, predstavlja povezovanje, gospodarsko sodelovanje, predvsem pa sporazumevanje za lažje življenje. Tudi to je dodaten razlog, da Avstrija po 7. členu, koroškim Slovencem zagotovi uporabljati in se mladim učiti slovensko besedo.

V nedeljo, 10. 10., smo že drugo leto zapored obiskali koroške Slovence, da občutimo njihovo življenje na tem območju.

Res je, na obletnico plebiscita koroški Slovenci nimajo-nimamo česa praznovati, v dobri četrtini hiš so razobešene avstrijske zastave.

Pa vendar je na tej poti s kolesom čutiti tihi ponos slovenskega življa, saj nas vso pot spremljajo dvojezični napisi krajev.

Pot nas je vodila po slovenski Koroški od Slovenj Gradca, Dravograda, Raven na Koroškem, Prevalj, čez mejni prehod Holmec v Pliberk – Dobrla vas –Globasnica – Dobrla vas – Žitara vas – odcep Železna kapla – Škocjan – Rebrca – Suha – Podkraj – Riče – Mlinče – Borovnica – Borovlje – Bistrica v Rožu – čez Dravo v idiličen kraj Bilčovs.

Prisrčen sprejem v domači gostilni, kjer se je med gosti brez izjeme govorilo slovensko.

In to je tisti občutek, ki ga moraš doživeti, da razumeš vztrajanje naših rojakov na avstrijskem Koroškem, da ohranijo svoj materni jezik.

Ja, velika je Koroška, to spoznaš na kolesu pri samo 3 stopinjah Celzija na startu in 7 stopinjah Celzija na cilju, ko ob 101. obletnici koroškega plebiscita prevoziš dobrih 100 kilometrov. Pridružite se nam 10. 10. 2022 ob 102. obletnici koroškega plebiscita.

Jože Lenart, poslanec LMŠ