Jože Lenart: Kakšna je vladna strategija okrevanja, bo preprečila socialne stiske?

»Prejšnji teden je multinacionalka Adient napovedala, da bo v začetku leta 2022 v Slovenj Gradcu prenehala obratovati, kar pomeni, da bo brez dela ostalo 430 zaposlenih in še veliko poslovnih partnerjev, predvsem mikro in malih podjetnikov, ki za Adient izvajajo storitvena in druga dela. Adient je sicer že prej napovedoval, da bo proizvodnjo v  Sloveniji obdržal do leta 2025 in jo potem selil v državo s cenejšo delovno silo. Žal je epidemija to odločitev pospešila,« je v uvodu poslanskega vprašanja ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku poudaril poslanec LMŠ-ja Jože Lenart.

Opozoril je, da je Slovenija zelo vezana na avtomobilsko industrijo, a prodaja avtomobilov se, kot poudarja poslanec, zmanjšuje: »Slovenj Gradec ima še eno močno podjetje, vezano na avtomobilsko industrijo in lahko se zgodi še hujše.  Približno 400 Korošcev se dnevno vozi na delo v sosednjo Avstrijo v podjetje Mahle, tovarno avtomobilskih filtrov. Tudi od tam že prihajajo signali, da bi se lahko proizvodnja zmanjševala.«

Zato je od ministra želel izvedeti: »Kako boste ukrepali, verjetno ste pričakovali, da bo med epidemijo in po njej prihajalo do krčenja proizvodnje in s tem odpuščanja delavcev?  Nenazadnje smo vas v LMŠ na to ves čas opozarjali – ob sprejemanju vseh PKP-jev, v javnih pozivih, na okroglih mizah … Kakšna je vaša strategija okrevanja, ki bo preprečila socialne stiske zaposlenih, ki izgubljajo delo ob zapiranju velikih proizvodnih obratov?«

»Ali ni naš cilj rast BDP na prebivalca, da v naslednjih letih zmanjšamo zaostanek za bolj razvitimi? Kje je ta vaša strategija z višjo dodano vrednostjo, ki nas bo peljala k temu cilju?« je še vprašal ministra.  

Opozoril pa je tudi na možno rešitev – predvsem na Koroškem – to je spodbuda za ponovni zagon  lesnopredelovalne dejavnosti: »Da bi lesno surovino, ki je slovensko naravno bogastvo, predelali doma, tako bi vrnili vsaj polovico od 20 tisoč izgubljenih delovnih mest. Danes namreč Kitajci pri nas kupujejo lesno surovino, jo s sodobno tehnologijo razrežejo na Hrvaškem in iz Reke in Kopra vozijo na Kitajsko v nadaljnjo proizvodnjo pohištva.«