Jerca Korče: V Sloveniji ima oblast ljudstvo

Stara sem 30 let in sem poslanka. Nisem izbranka ljudstva, ampak del njega in zgolj predstavnica, ki je zavezana ravnati za skupno dobro. Funkcija ne pomeni kravate, niti ne pomeni pitja kave na sprejemih, ne pomeni vlečenja plače in ne pomeni iskanja prijateljstva ali razmišljanja o tem, komu in kdaj bom zlezla v rit, da bom všečna in si zagotovila položaj v prihodnje. NE!

Pomeni spoštovati zgodovino tako, kot je, je ne spreminjati, je ne krojiti po svoji podobi za dnevnopolitične borbe.

Pomeni spoštovanje vseh ljudi in razumevanje, da nas raznolikost bogati.

Pomeni gledati v prihodnost, upoštevaje varovanje naravnih danosti in trajnostni razvoj naše družbe.

Pomeni varovati človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pomeni delati za skupno dobro. Za vse. In razumeti, da položaj ne pomeni lastništva države – temveč nič več in nič manj kot zgolj odgovornost za upravljanje skupnih zadev. Odgovorno upravljanje.

25. junija 1991 je Slovenija formalno postala neodvisna država. Na isti dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, v katerih je med drugim zapisano tudi:

»Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije,…«

»RS je pravna in socialna država z zmogljivostim okolja prilagojenim tržnim gospodarstvom, v kateri bodo spoštovani človekove pravice in državljanske svoboščine,…

…socialnoekonomske pravice, pravice zaposlenih do soodločanja in sindikalna svoboda, nedotakljivost lastnine ter svoboda delovanja gibanj in ustanov civilne družbe;…

…v kateri politično ali drugačno prepričanje nikoli ne bo podlaga za kakršnokoli neenakopravnost ali razlikovanje; ki bo zavezana miru in nenasilnemu razreševanju vseh spornih vprašanj glede notranjih in zunanjih zadev ter enakopravnemu sodelovanju vseh narodov in državljanov v Evropi svobodnih in enakopravnih ljudi, regij, narodov in držav.«

Dokumenta sta bila slavnostno razglašena naslednji dan, 26. junija 1991 – simbolično na Trgu republike v Ljubljani. Na tem istem trgu, kjer danes vsak petek zrastejo ograje. Na trgu, kjer je branje ustave postalo protizakonito. Na trgu, iz katerega se danes odnaša lastne ljudi, kot da so vreče krompirja.

27. junija se je začela vojna. Vsaka vojna je nesmisel. Osnova za razvoj družbe, za smeh, za vse tisto lepo je MIR. Najvišja dobrina in osnovni predpogoj za razvoj in življenje vseh nas.

In kaj imamo danes? Pride vlada, ki začne vojno. Imamo predsednika vlade, ki sam razglasi vojno proti medijem, zdravstveno krizo rešuje z vojno retoriko, v narodu neti nemire in razdvajanja, prek socialnih omrežij, kletnih trolov in svojih medijev vodi usmerjene napade proti vsem, ki bi si upali povedati svoje drugačno mnenje.

Bolečina, ki jo imam ob tem, da smo padli tako globoko, je velika. Odločitev, da se v znak simboličnega protesta danes ne bom udeležila proslave na Kongresnem trgu, je težka. Ker imam svojo državo rada in ker spoštujem delo nastopajočih na proslavi.

Zakaj torej ne?

Zato, ker je to v teh časih državotvorno dejanje. Ker bom s tem pokazala svoj protest, svoj upor proti aktualni oblasti. Ker ne morem in nočem biti ena od tistih, ki se bojijo svojega naroda in se ograjujejo od ljudi. Čutim svojo dolžnost, da v imenu spoštovanja preteklosti, upora in borbe proti sedanji vladi ter v misli na prihodnje generacije s svojo nenavzočnostjo izkažem protest.

Zato, ker ne želim sedeti in praznovati z ljudmi, ki Slovenijo razumejo kot poligon za lastne interese in jim ljudstvo ne predstavlja jedra države ampak gručo, ki jo je potrebno deliti in z njo manipulirati ter jo ignorirati.

Zato, ker je slavnostni govornik, predsednik republike tiho, ko aktualna oblast posega v človekove pravice, blati našo državo v tujini, prireja zgodovinska dejstva in, morda najhuje, ker molči tudi ob posegih v naravo. Glede na njegova dejanja so besede, ki jih bo izrekel na današnji proslavi, zame že vnaprej prazne in brez pomena. Ne maram sprenevedanja in zaigranih nasmeškov.

Zato, ker sem šla v politiko zgolj z iskrenim namenom, da znamo in zmoremo presegati delitve, gojiti medsebojno spoštovanje in oblikovati prihodnost za vse ljudi.

Država ni last posameznika. Je naša. Je last vseh ljudi, ki prebivajo v Sloveniji, rojakov zunaj naših meja, in tudi vseh, ki si želijo pri nas poiskati mirno in boljše življenje.

Odločitev o neudeležbi na nocojšnji državni proslavi ni plod politične preračunljivosti, je težka in tehtna odločitev za upor proti rušitvi temeljev tega, kar praznujemo na dan državnosti.

Srečno Slovenija.

Jerca Korče, podpredsednica LMŠ