Jerca Korče: Gospodje, ste razumeli sporočilo ljudstva?

Veliko mi pišete. Nekateri zgolj na kratko: »Dejte že neki narest … a lahko že spravte dol to vlado?« … Vedno več pa vas preprosto zapiše: »Nujne so predčasne volitve.«

Se strinjam. V situaciji, v kakršni smo, bi bile volitve edina logična in smiselna rešitev. SMC je popolnoma skrenila s poti in danes ni niti bleda senca tega, kar je bila leta 2018. Postali so SDSMC in na njih se ne da polagati prav nobenega upanja več.

Matematična kombinatorika je jasna. Opozicija ima 43 glasov. Kar pomeni, da nam za večino, ki bi pomenila blokado delovanja te škodljive vlade, manjkajo trije glasovi. Če smo SMC že odpisali, hkrati pa vemo, da ima Zmago Jelinčič podpisan sporazum z vlado, pridemo do treh imen in priimkov, katerih ujetnik je celotna država. Združeni so pod blagovno znamko Demokratična stranka upokojencev Slovenije, v resnici pa jih druži zgolj politični oportunizem.

Njihovo zgodbo lahko na kratko povzamemo nekako takole.

– Še leta 2018 so nas nasmejani s plakatov nagovarjali z geslom: »Levi blok za svobodno Slovenijo« Volite DeSUS! Dobri dve leti kasneje pa obrnili ploščo.
– Najprej so nas prepričevali, da jim ni jasno, zakaj je Marjan Šarec odstopil. Kako prozorno. Kdo je dejansko verjel, da »stari politični maček« (da mi ne bo kdo očital žalitve – gre za frazem, ki pomeni: (kot) izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški) Franc Jurša ne razume, da je v situaciji, ko nimaš dovolj glasov, edino demokratično odstopiti in se stehtati na volitvah.
– Fantje iz DeSUS-a so odšli v koalicijo z Janezom Janšo. Prelomili so predvolilno obljubo in se zatekli k argumentaciji »gradili bomo na vsebini, nam je pomembno, da se v koalicijsko pogodbo zapišejo prave stvari za upokojence in, kakopak, v vladi Janeza Janše ne bomo dovolili odpiranja kakršnihkoli ideoloških tem.«

To zadnje je še ena v nizu tistih, ki si zaslužijo komentar: »Ah dajte no, saj niste od včeraj v politiki, da bi bili tako naivni.«

Seveda DeSUS-u ni šlo za ohranitev lastnega stolčka. Nikakor! Edina njihova skrb so bili upokojenci. Zato so molčali ob dogajanju v domovih za starejše občane. Ko je vlada prespala poletje in domov ni pripravila na drugi val, so molčali. Ko je jeseni sledilo tisto najhujše in je virus vdiral v domove ter puščal hude posledice pri najranljivejših, so bili tiho. Niso se zganili, ko je vlada začela daviti STA. So in ostajajo nemi statisti ob vsakem posegu v temelje naše demokracije – od pravosodja do človekovih pravic.

Je pa treba priznati, da so fantje vendarle aktivno pristopili k oblikovanju demografskega sklada. Vendarle razumejo, kaj pomeni vpliv pri kadrovanju in obvladovanju državnega premoženja. In še … tudi za penzije gre! Vsaj za 3 penzije. Penzije Franca Jurše, Ivana Hrška in Branka Simonoviča.

Toliko zgolj na kratko o tem, kakšna je realnost. Zunaj tega parlamentarnega mehurčka pa se je včeraj zgodil pok demokracije. Lahko rečemo, da se je zbudila mladina. Zanimivo bo spremljati analize o starostni sestavi udeležencev referenduma. Že zdaj pa je jasno, da je kampanjo ‘sfurala’ mlada in energije polna generacija tistih, ki so rojeni ob ali po osamosvojitvi. Tistih, ki niso ujetniki preteklosti, temveč predstavljajo prihodnost naše države in družbe.

Zato je še toliko bolj ironično, da ravnanja te vlade omogočajo trije gospodi, stari 67, 63 in 68 let. In ja, vsi ljudje, mobilizirani za skupno dobro, so prisolili zaušnico politiki. Vladi, ki je škodljiv zakon pripravila in ga poslala v državni zbor, in parlamentarcem, ki take zakone podpirajo in vladi omogočajo obstoj. Marjan Šarec je že pred časom rekel, da to vlado pri življenju ohranjajo »izgubljeni sinovi demokracije«.

Včeraj je demokracija v naši državi zacvetela v vsej svoji veličini. Danes pa je na mizi vprašanje, ali so izgubljeni sinovi po prespani noči razumeli sporočilo naroda in mu bodo končno omogočili volitve.

Jerca Korče, poslanka in podpredsednica LMŠ