Jani Möderndorfer z vodji lokalnih in koordinacijskih odborov LMŠ: »Pri ustavni obtožbi gre za vprašanje kršenja zakonov in ustave.«

Gost tokratnega tedenskega zoom srečanja poslank in poslancev LMŠ z vodji lokalnih in koordinacijskih odborov je bil poslanec LMŠ Jani Möderndorfer.

Največ pozornosti so v pogovoru namenili ustavni obtožbi predsednika vlade, ki bo na dnevnem redu seje državnega zbora v prihodnjem tednu. Jani Möderndorfer je podrobneje predstavil tri glavne očitke predsedniku vlade, ti pa so:

·  opustitev nabave zadostne količine odmerkov cepiva proizvajalcev Pfeizer BionTech in Moderna,

·  poseganje v medije in opustitev zakonske dolžnosti financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije,

·   poseganje v tožilstvo in (ne)seznanitve vlade z imenoma kandidatov za evropska delegirana tožilca ter (ne)imenovanje državnih tožilcev.

Na očitke, ki se pojavljajo v določenih krogih in problematizirajo institut ustavne obtožbe ter vlogo LMŠ pri njej, je Jani Möderndorfer spomnil, da ne gre za politični akt, temveč za pravno – politični akt, torej za vprašanje kršenja zakonov in ustave. Poslanci se bodo morali na podlagi podanih dejstev tako odločiti, ali bodo ustavno obtožbo predali v odločanje ustavnemu sodišču. 

Ob vprašanju, kakšne so realne možnosti za uspeh ustavne obtožbe, je spomnil,  je ta ustavna obtožba v tridesetih letih prva obtožba, ki jo je vložila katera izmed levosredinskih strank, do tega trenutka pa še nobena ustavna obtožba ni bila uspešna. Po mnenju Jani Möderndorferja je razlogov za to več. Do zdaj nobena obtožba ni slonela na resni pravni utemeljitvi, hkrati poslanci UO še vedno razumejo kot politični akt, podoben konstruktivni nezaupnici ali interpelaciji. Vendar obe orodji opozicije ne gre enačiti z ustavno obtožbo, ki mora v prvi vrsti odražati neposredne kršitve ustave, zakona ali podzakonskih aktov predsednika vlade. Zato lahko upamo, da bo tokratna ustavna tožba dobila dovolj glasov poslank in poslancev.

Mateja Kumer, predsednica lokalnega odbora LMŠ Šoštanj, je bila mnenja, da je prav, da se do ustavne obtožbe opredeli tudi predsednik republike, k čemer ga je pozvala tudi LMŠ. V nasprotnem primeru bi njegova tišina zopet pomenila tiho pritrjevanje vsem dejanjem trenutne vlade. Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je ob tem dejal, da pričakuje, da se bo predsednik republike vsaj tokrat pojavil v vlogi moralne avtoritete in jasno izrazil svoje stališče.

Predsednik lokalnega odbora LMŠ Slovenj Gradec Adam Vengušt je še dodal, da bi morala pravica do ustavne obtožbe veljati tudi za nazaj, kar pa po preteku mandata predsednika vlade ni več mogoče.

Miran Kert, vodja iniciativne skupine LMŠ Ravne na Koroškem, je poudaril pomen ustavne obtožbe, ko gre za (ne)nabavo cepiv, saj na področju strategije cepljenja vlada popolna zmeda. Posledice (ne)naročanja so danes vidne v več kot očitno počasnem cepljenju, hkrati pa ljudi od cepljenja odvrača prav nejasna vladna strategija, ki se je v tem času spremenila kar šestkrat.

Poslanec Jani Möderndorfer je zaradi vseh teh napak skeptičen tudi glede hitrega konca pandemije v Sloveniji, saj danes dosegamo komaj 24% precepljenost. Opustitev nabave cepiva je namreč generično prinesla kup posledic, ki so se rezultirale v nezaupanju v cepiva in drugod. Vse to pa daje krila tako virusu kot gospodarski in vsesplošni družbeni krizi.