Jana z Bleda mora vedeti, kaj vse ima. A mora vedeti tudi, česa vsega ne bi imela – če Unije ne bi bilo.

»Še vedno puščamo ljudi na cedilu. Politika kot taka. Nihče me ta trenutek ne bo prepričal, da to ni res. Zakaj? Ker marsikdo še vedno ne komunicira niti iskreno in niti dovolj z državljani. Tako, da bodo razumeli. Če govorimo o Evropski uniji, Jana z Bleda mora vedeti, kaj ima od te skupnosti… A mora vedeti tudi, kaj bi imela – oziroma česa vsega ne bi imela – če Unije ne bi bilo.«

Pravkar ste prebrali en delček mojega nagovora na včerajšnjem posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Tema: Oblikovanje slovenskega pogleda na razvoj Evropske unije. Precej je bilo govora tudi o tem, da Evropska unija ni samoumevna. Seveda ni samoumevna. A če bi se te ne samoumevnosti dejansko zavedali vsi, ne bi zakonodajni procesi tekli tako počasi, ne bi se še vedno ukvarjali z brexitom in določenimi neodgovornimi politiki oziroma voditelji, ne bi se ukvarjali z vedno bolj realno veliko zamudo pri naslednji finančni perspektivi … Ne bi se ukvarjali s tem, da 1. novembra ne samo, da ta hip nihče od nas nima pojma, kaj se bo zgodilo z ‘Otokom’, ampak da takrat očitno niti nove Evropske komisije še ne bo. O razlogih za to ne bom, ampak dobro vemo, da ni (bila) kriva samo vsebina.

Slovenija bi v Uniji lahko pustila oziroma puščala pečat, ne samo pri bližajočem se predsedovanju Svetu EU, tudi sicer. Če bi se le vsi zavedali potenciala enotnosti. Ne gre za to, da ni politične volje. Volja je, ampak ne pri vseh enako. In ne pri vseh ZA enako.

A veste, kaj? Navzven naj bo EU enotna, navznoter pa raznolika. Enako bi moralo veljati tudi za samo Slovenijo. Predvsem, ko gre za bruseljski parket in prenos domačih konfliktov tja. Tistim, ki so pri tem previdni in vedo, kdaj je to zares nepotrebno, gre veliko bolje.

Želim vam lep začetek tedna, tokrat vam maham iz Frankfurta, ker ima naša politična skupina (Renew Europe) ta teden tu sestanke.