Irena Joveva: Ja, vem, kam sem šla. Saj, ravno zato sem tudi (pri)šla!

Živjo! Na prvo obletnico se pa vendarle spodobi spisati kaj “malo” daljšega, kajne? Saj bo zanimivo. Obljubim.

Torej. Leto dni je od zadnje evropske volilne nedelje. Od konca kampanjske norišnice in od začetka nečesa popolnoma novega. Za vse. Ker, za tokratni mandat pa mislim, da res lahko v imenu vseh – ne glede na to, koliko časa je kdo v Evropskem parlamentu – z gotovostjo rečem, da nihče ni pričakoval, da bo že prvo leto toliko dogodkov, kakršnim Evropska unija v svoji zgodovini ni bila priča. Odhod države članice, glasovanje na daljavo, uporaba stavbe Evropskega parlamenta v Strasbourgu za (končno) še kaj drugega kot zgolj plenarna zasedanja (prostore so namreč aprila začasno spremenili v center za opravljanje testiranj za novi koronavirus)… Odhode v Bruselj sicer pogrešam, priznam (pa ne zaradi tega, ker bi oboževala letenje ali zaradi mesta kot takega, katerega središča – mimogrede – sploh še nisem zares obiskala), odhodov v Strasbourg enkrat mesečno pa niti pod razno. Tudi v tem primeru ne zaradi mesta, temveč zato, ker se mi zdi nepotrebno in potratno – da ne rečem še česa drugega, pogodbi EU navkljub – to, da ima Evropski parlament dva sedeža.

Ob eni taki obletnici se piše predvsem o dosežkih, mar ne? Bom najprej z malo manj osebnega vidika. Sodelujem v štirih delegacijah (s tem, da sem v eni podpredsednica, in sicer pri skupnem parlamentarnem odboru EU – S. Makedonija) in treh odborih (za kulturo in izobraževanje; za okolje, javno zdravje in varnost hrane; za zaposlovanje in socialne zadeve). Osredotočam se predvsem na tematike, povezane z mladimi, zlasti na okoljske teme, pa tudi na tematiko digitalizacije EU (v prvi vrsti na zadeve, povezane z umetno inteligenco), na integracijo oziroma širitev EU (s poudarkom na državah Zahodnega Balkana) ter na razmere na področju kulture in medijev (s poudarkom na tematiki dezinformacij). Dobivam poročila, za katera sem odgovorna v imenu politične skupine Renew Europe, z ekipo delamo, in to konkretno vsebinsko. Te dni se, na primer, ukvarjamo zlasti s poročili s področja Digitalnega storitvenega akta. Tudi dosežki bodo konkretni, še bolj. Vse še pride. Energija je, volja je, želja je, razlogi – vi – ste.

Ampak, a veste, kaj je v tem trenutku in v teh razmerah zame osebno največji dosežek? To, da ostajam taka, kot sem bila. Pravzaprav si upam trditi najmanj dvoje. To, da se resnično trudim po najboljših močeh upravičiti vašo podporo in vaše zaupanje. Ter to, da ostajam nepokvarjena. Ja, tudi to je mogoče v tem poklicu. Živ dokaz. Ničkolikokrat sem v tem letu že slišala “kaj ti pa je, prepoštena si, niti lagati ali blefirati ne znaš, tako ne gre v politiki, a ti sploh veš, kam si šla”

Ja, vem, kam sem šla. Saj, ravno zato sem tudi (pri)šla!

Katera je moja najpomembnejša vrednota, sem nedavno dobila vprašanje z ene od slovenskih srednjih šol. Hm… Iskrenost, dobronamernost, enako(pravno)st, pravičnost. Toda tista, ki mi je res prva padla na pamet, je uvidevnost. Pač, sovražim namensko neuvidevne ljudi in takim bom to jasno dala vedeti. Ne morem si pomagati. Saj zdaj že veste, “prepoštena si, niti lagati ali blefirati ne znaš”, pa to. Ja, in? Od kdaj je to slabo?

Kot tudi ni slabo, da se v politiki – v prvi vrsti v kampanji sami! – ne obljublja na veliko. LMŠ ni, predsednik ni, sama nisem, že med kampanjo, skoraj nič… Z nekaj izjemami. Kot je ta, da bom transparentna. Da bom sproti objavljala vse sestanke. Da bom sproti objavljala porabo ‘famoznega’ mesečnega pavšala. Vprašanja o tem sem poslušala in dobivala vsak dan. Večkrat. Vsakič povedala isto. Pred volitvami smo v bistvu glede tega vsi (no, večina) govorili enako ali vsaj podobno. In zdaj? Po volitvah, leto dni po njih, ko tega nihče več ne sprašuje? Za ostale ne vem, zame je pa obljuba obljuba. Dolg. Na svoji spletni strani že od vsega začetka objavljamo to, kar sem obljubila. In še nekaj sem obljubila. Da nikoli ne bom pozabila, kdo sem, od kod prihajam, kaj so moje vrednote, koga zastopam. Ne bom.

Čudežev ne morem delati, prav tako ne spremeniti sveta (na žalost), bom pa še naprej delala vse za to, da vas – in sebe – ne razočaram. Želim nam, da v naslednjem letu mandata ne bo toliko enih zgodovinskih dogodkov; če že, pa naj bodo lepi in pozitivni!

Hvala vam. Tudi zato, ker ste zapis prebrali do konca.

Irena Joveva, EU poslanka