Industrija srečanj in kreativno-kulturni sektor za svoj obstoj potrebujeta pomoč države.

Dejstvo je, da so agencije za organizacijo dogodkov, podjetja za catering, hoteli, ponudniki opreme in marketinga ter prizorišč čez noč ostali brez dela in prihodkov. Negotova je tudi prihodnost, javni dogodki in prireditve so namreč  vezani na pravočasno planiranje in dolgotrajno pripravo. 

Sprostitev ukrepov tako zanje še ne pomeni konca vseh težav. To je le eden od številnih pogojev za vnovičen zagon dejavnosti. Obstajati mora še zadostno povpraševanje gostov, ključnega pomena so odprte meje, vzpostavljen letalski promet … in ne nazadnje srečanja morajo biti varna za vse – goste in zaposlene. A normativov še ni.

Naj omenimo še, da gre za dejavnosti, ki zagotavljajo številna delovna mesta ter zaposlujejo dragocen in izkušen kader. Še pomembneje pa je, da gre za dejavnosti, ki prinašajo veliko dodano vrednost, pozitiven učinek na  gospodarstvo, razvoj podjetij in prostočasni turizem.

Vlada je v protikorona zakone vključila tudi industrijo srečanj, a žal so ti ukrepi premalo ambiciozni. Za njen obstoj, kaj šele nadaljnje delovanje, bo treba sprejeti dodatne ukrepe – pomoč tej panogi, da bo obstala in rasla, je proces in ni hipna. Zato je skrajni čas, da vlada industrijo srečanj prepozna kot dejavnost, ki za svoj vnovični zagon potrebuje pomoč države.

Na nujnost sprejetja ukrepov za ohranitev slovenske industrije srečanj je poslanec Brane Golubović opozarjal že konec aprila. Da je industriji srečanj – sejmov, kongresnim dejavnostim itd. – treba nameniti posebno pozornost, sta opozarjala tudi evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva.