Igor Peček: problem predlaganega Poroštvenega zakona je v tem, da ni kreiran s ciljem reševanja osnovnega problema gospodarstva: problema izpada prihodkov podjetij.

Novela PKP-1 in PKP-2

Včeraj smo v Državnem zbor sprejeli novelo PKP-1 in zakon PKP-2, s katerim bo država jamčila za posojila, namenjena podjetjem za oživitev proizvodnje po končani epidemiji Covid-19.

Dobre strani sprejete novele PKP-1:

• odpravlja nekatere nejasnosti iz ZIUZEOP, predvsem v členih 20, 22 in 26 (glede višine nadomestila in upravičenosti do nadomestila za vse zaposlene na čakanju ter glede višine povračila prispevkov;

• izenačuje status vseh zaposlenih, vključuje ugodnosti tudi za druge oblike zaposlitve in najranljivejše skupine, ki so bile do sedaj izpuščene ali nesorazmerno obravnavane (predvsem za zaposlene pri invalidskih podjetjih, družinske pomočnike, samozaposlene v kulturi itd.).

• omogoča, da so tudi manjša podjetja (do 10 zaposlenih) iz dejavnosti finančnega posredništva in zavarovalništva upravičena do ukrepov iz zakona.

PKP-2 (poroštva – reševanje likvidnosti)

V svoji razpravi glede predloga vlade za PKP-2 sem bil zelo kritičen, s čemer seveda nisem želel povedati, da je vse v Zakonu slabo, saj ne mislim, da je temu tako. Prav je, da poskušamo s predlaganim ukrepom stimulirati banke, da bodo imele interes pomagati gospodarstvu z dajanjem kreditom in da jih na nek način tudi zavarujemo, da na koncu ne bi problem te krize prevalili nanje.

Ampak osnovni problem predlaganega Poroštvenega zakona je v tem, da ne rešuje oz. ni kreiran s ciljem reševanja osnovnega problema gospodarstva: problema izpada prihodkov podjetij.

Podjetja iz različnih dejavnostih, ki so bile najbolj prizadete že s samim začetkom krize, ki se je začela izkazovati z nižanjem gospodarske rasti, potem pa še s samimi vladnimi ukrepi.

Tukaj mislim tako na večja, srednja kot majhna in predvsem mikro podjetja, ki bodo imela velik problem s servisiranjem obveznosti do dobaviteljev in niti ne bodo imela t.i. likvidnostnih kreditov, ki bi jih dobila iz te poroštvene sheme. Slednje velja predvsem za mala in mikro podjetja. Omejitve za posamezna podjetja za pridobitev poroštev glede na letne prihodke in stroške dela so izjemno restriktivne tako glede na okvir Evropske komisije kot tudi glede na primerljive države. Naša podjetja lahko pridobijo kredite s temi poroštvi le v znesku do 10 % letne prodaje in 1-kratnika letnih stroškov dela, medtem ko okvir EU te omejitve dopušča znatno višje (25 % letne prodaje in / ali 2-kratnik letnih stroškov dela), enako velja za Nemčijo, Francijo in Avstrijo.

Nadaljevanje sledi…

Igor Peček, poslanec LMŠ