Igor Peček: Priprava predlogov za PKP2 – dejstvo je, da doslej sprejete rešitve niso dale zadovoljujočih odgovorov

Brez dvoma je težavnost reševanja izzivov, ki jih prinaša epidemija COVID-19, velika. A dejstvo je, da doslej sprejete rešitve niso dale zadovoljujočih odgovorov. Porodile so veliko zmede, dvomov, tako pri posameznikih, kot gospodarstvenikih in podjetnikih, na katere sem se v pripravi predlogov za drugi »mega-zakon« najprej osredotočil.

Pri pripravi prvega proti-korona zakona, kljub napovedim o dialogu in posluhu za predloge opozicije, nismo sodelovali. Smo pa dobili možnost pripraviti predloge in svoja stališča za PKP-2, ki jih bom predstavil v prihodnjih objavah, kot tudi dostop do sredstev, iz katerih se bo pomoč lahko zagotavljala.

Najprej pa nekaj vprašanj oz. pobud k PKP-1 (ProtiKoronaPaketu):

• Posledice okrnjenega delovanja gospodarstva bodo prisotne še v prihodnjih mesecih, tudi po koncu epidemije. Plačilni roki so lahko tudi do 120 dni, kar pomeni, da bo račun za npr. marec prišel v dospetje šele v poletnih mesecih, ko bodo ukrepi za pomoč pri likvidnosti podjetjem že prenehali veljati. Nekatera podjetja bodo šele takrat zašla v težave. Kako boste ukrepali v takih primerih?

• Država bo povrnila stroške plač za zaposlene, razporejene na čakanje, vendar bodo delodajalcu stroški plače, ki jo mora izplačati 15. aprila, s strani države subvencionirani šele 10. maja. Poleg tega, če delodajalec delavcu ne bo mogel izplačati nadomestila plače, ne bo upravičen do refundacije, ker ne bo več izpolnjeval pogoja. Kako naj torej nekdo, ki je moral povsem prenehati z delom, dobi sredstva za izplačilo plač?

• Formula za upravičenost delodajalcev do povračil stroškov dela za zaposlene na čakanju ne bo zajela zelo pomembnega dela podjetij (po oceni GZS več kot 80 % največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov). Kaj bo s temi podjetji, kako boste ukrepali v tem primeru?

• Delodajalec je po zakonu dolžan delavcu izplačati plačo najkasneje do 18. v mesecu, delavci so v teh razmerah upravičeni tudi do dodatka 200 €, ki ga je delodajalec dolžan izplačati in mu v ta namen ne bo potrebno plačati prispevkov. Vendar je FURS-ov program za oddajo obračuna plač (t.i. REK obrazcev) zaklenjen in bo ponoven vnos možen šele po 23. aprilu. Kako naj se delodajalec drži rokov in zakona, medtem ko državni aparat ni zmožen izvajati zakonske določbe?

• Avstrija je že začela s sproščanjem obratovanja gospodarskih subjektov, odprla je nekatere trgovine in poslovalnice. V Španiji so mnogi že lahko šli na delo, na Danskem bodo ponovno odprli centre za dnevno varstvo, vrtce in osnovne šole. Sprostitev ukrepov bo igrala pomembno vlogo pri ponovnem zagonu gospodarstva. Kdaj lahko to pričakujemo pri nas?

POZIVAMO, da v PKP-2 vlada odpravi pomanjkljivosti iz PKP-1:

• Najprej pozivamo k pravočasni seznanitvi in k pravičnim rešitvam.

• Vključijo naj se spregledane skupine, na katere smo pravočasno opozorili.

• Prilagodijo naj se (precej arbitrarno določeni) pogoji za pridobitev pomoči.

• Roki izplačil naj bodo v pomoč, ne ovira. V praksi namreč veliko ljudi ugotavlja, da se ne skladajo z vladno predstavo »pomoči potrebnega«. Nočemo, da se to ponovi.

• Vsi ukrepi, tako doslej sprejeti kot novi, naj bodo izvedljivi, javno pregledni in nedvoumni. Različna tolmačenja so nedopustna, spodkopavajo zaupanje ljudi in že povzročajo osebne stiske ter gospodarsko škodo.

• Zaščito delovnih mest in dohodkov je potrebno ustrezno podkrepiti. V zakon naj se vrne obvezo delodajalcev, upravičenih do pomoči, da bodo (najmanj) v tem času ohranili delovna mesta oziroma ne bodo odpuščala.

• Zamrznitev plačevanja naj ne velja zgolj za kredite, ampak tudi za obresti.

Igor Peček, poslanec LMŠ