Igor Peček: Predstavitev ukrepov “Kako naprej po zdravstveni krizi”

Danes smo predstavili naše ukrepe v zvezi s premagovanjem krize, ki je nastala ob aktualni situaciji, ki smo jih pripravili v sodelovanju z dr. Jožetom P. Damijanom.

Nekaj dejstev, ki jih velja uvodoma omeniti:
• Kriza je zagon dobila šele aprila.
• Dno je bilo najbrž doseženo konec aprila.
• Predvidevamo, da bo:
– okrevanje počasno,
– povečana negotovost med potrošniki, kar pomeni trajno zmanjšanje investicij in nakupov trajnih potrošnih dobrin.
• Okrevanje preprečuje tudi:
– Počasnost ukrepanja vlade.
– Napačen timing ukrepov.
– Zmedenost predpisov, nedorečenosti, stalni popravki, nezmožnost implementacije.
– Ni ukrepov za spodbujanje potrošnje.

Učinek poroštev:
Skupen obseg poroštev sicer znaša preko 2 mrd €, kljub temu pa je učinkovitost le-the vprašljiva zaradi:
• pozne priprava zakona (6 tednov za ostalimi EU državami),
• oteženih pogojev glede upravičenosti in deleža poroštva,
• števila odobrenih poroštev za nova posojila, ki je enako 0,
• Uredbe, objavljene šele v sredo, 13.5.2020,
• bistvenih nedorečenosti, ki jih tudi uredba ni odpravila,
• obrestne mere za nove, garantirane kredite, ki je do 2x višja,
• nizkega pričakovanega obsega poroštev.

Soočeni smo z velikim povpraševalnim šokom (-25%)
• Dvomesečno zaprtje dela gospodarstva ima velik negativni multiplikativni povpraševalni šok na celotno gospodarstvo
• Povečanje negotovosti vpliva tudi na splošen upad potročnje: potrošniki zmanjšajo nakupe tudi ostalih storitev, trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin.
• Zaradi počasnega odpiranja, povečane negotovosti in previdnosti potrošnikov se bodo učinki šoka podaljšališe dolgo v obdobje, ko je začetni šok mimo.
• Okrevanje bo zelo počasno. Protikrizno ukrepanje, ob blažitvi negativnih učinkov na zaposlenost, zahteva predvsem ukrepe za spodbujanje povpraševanj

Program predlaganih ukrepov

Ukrepi za bolj prijazno prihodnost:
• Nadgradnja javnega zdravstvenega sistema za povečanje njegove učinkovitosti.
• Oblikovanje in financiranje učinkovitega sistema dolgotrajne oskrbe.
• Aktivna stanovanjska politika in preoblikovanje dela DUTB v nepremičnisko stanovanjski sklad.
• Prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, z elementi solidarnosti.
• Prilagoditve pokojninskega sistema, ustanovitev demografskega sklada za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema.

Spodbujanje domačega gospodarstva:
• Slovenija je sicer majhna in izvozno usmerjena država (izvoz znaša cca. 37% BDP)
• Vendar lahko država s ciljanimi ukrepi še vedno spodbuja domače povpraševanje (>60% BDP)
• Prav tako lahko s ciljanimi ukrepi pomaga določenim panogam, ki so bile bolj prizadete (turizem) ali so strateškega pomena za razvoj (zelene tehnologije, OVE, podporne panoge…)

Ukrepi za spodbujanje domačega povpraševanja za izhod iz recesije
• Turistični vavčer vsakemu državljanu (v višini 400 €) z omejenim rokom veljavnosti.
• Začasna uvedba temeljnega državljanskega dohodka (100 € mesečno) z omejenim rokom veljavnosti in za porabo v Sloveniji (do preklica oz. začetka okrevanja gospodarstva).
• Subvencioniranje naložb gospodinjstev v energetsko sanacijo stavb in prehod na obnovljive vire energije (pospešitev postopkov odobritev in 50% subvencija EKO sklada).
• 𝗣Pospešitev dinamike izvedbe javnih investicij v prometno in socialno infrastrukturo (šole, vrtci, bolnišnice…) in energetske sanacije javnih stavb.
• Program samooskrbe javnih ustanov (vrtci, šole, bolnišnice) z določitvijo >50% deleža živil, ki jih morajo ustanove kupiti pri lokalnih pridelovalcih.
• Pospešitev postopkov za izvedbo velikih infrastrukturnih naložb (Drugi tir, Tretja razvojna os, avtocestni odseki) in energetskih projektov (NEK2, HE Sava).
• Preusmeritev EU sredstev v sofinanciranje gradnje lokalnih infrastrukturnih in komunalnih projektov s hitrimi učinki (v 2020-2021).

Na koncu predstavljam še možnosti financiranja predlaganih ukrepov
• Slovenija ima načeloma dovolj zagotovljene likvidnosti (6 oz. 7.5 mrd €)
• ECB sredstva (helikopterski denar)
– PePP program: do konca 2020 na voljo okrog 2.5 mrd € za odkup državnih obveznic
– PSPP program: ob dospetju obveznic na voljo še cca 2.5 mrd € za odkupe
• EU sredstva
– ESM sklad: ni potrebe, Slovenija se zadolžuje ceneje.
– Bodoči ERS sklad: Slovenija najbrž ne bo upravičena do nepovratne pomoči.
– Green New Deal: večinoma bo šlo za kredite EIB ob poroštvu EU, manj zanimivo za slovenske subjekte.
– Kohezijska sredstva: za posamezne panoge (krajši delovni čas).

Igor Peček, poslanec LMŠ

Poglejte še predstavitev ukrepov na novinarski konferenci:

Predstavitev predlogov ukrepov za okrevanje gospodarstva in omilitev socialne in družbene krize po epidemiji. Govorci: predsednik Marjan Šarec, evropski poslanec dr. Klemen Grošelj in ekonomist dr. Jože P. Damijan

Objavil/a Stranka LMŠ dne Ponedeljek, 18. maj 2020