Igor Peček: PKP8 – Kot bi hodil po cesti, luknje pa krpal na delu poti, ki si jo že prehodil

PKP 8: še en izmed neusklajenih interventnih zakonov. Socialni partnerji tudi tokrat poudarjajo, da so iz predloga zakona izpuščene vsebine, ki so bile z njimi že dogovorjene in usklajene.Tako skrajno neracionalno in samozadostno ravnanje vlade opravičuje s tem, da smo sredi zdravstvene in gospodarske krize in da je zato potrebno z ukrepi hiteti in s sebi prikrojenim izgovorom, da »kdor hitro da, dvakrat da…«

Ta kriza traja že 10 mesecev. Skoraj vsak mesec imamo v DZ nov predlog ukrepov. V vsem tem času vlada ni našla potrebnega časa, niti ni izkazala za to potrebne volje, da bi analizirala učinke in uspešnost ukrepov in na podlagi tega predvidela učinkovite rešitve.

Tako od milijard €, ki smo jih obljubljali – predvsem zaposlenim in gospodarstvu, danes govorimo o nekaj več kot 25% uspešnosti dejansko porabljenega denarja. O takšni učinkovitosti govorimo… En izmed pomembnih razlogov, zakaj je tako, je ravno v tem, da ni bilo dialoga, s katerim bi naredili analizo, kaj je bilo v 7 PKP-jih dobrega in učinkovitega in kaj je potrebno še narediti. Zato pa imamo vsak mesec nov PKP z novimi predlogi. Sledljivosti ni, hkrati pa po vsakem PKP-ju, ki ga koalicija potrdi, napoved novega paketa.

Kot bi hodil po cesti, luknje pa krpal na delu poti, ki si jo že prehodil. Ta neusklajenost, nepripravljenost iskanja skupnih rešitev s socialnimi partnerji in opozicijo nas je pripeljala do tako velikega razkoraka med delodajalci in sindikati, ki danes zelo ozko in enostransko zagovarjajo svoje interese.

Tudi zadnji dialog je potekal na tak način:
– 23. 1. je vlada začela usklajevanja s socialnimi partnerji v okviru pogajalske skupine ESS, vendar vladni predstavniki niso imeli mandata za uskladitev o predlogih socialnih partnerjev. Zato so na ESS predlagali, da nadaljujejo, ko bodo predstavniki pridobili mandat. Vlada pa je usklajevanje prekinila in nato predlog zakona potrdila – s tem je kršila pravila o delovanju ESS, ki določajo način pogajanj o interventni zakonodaji (za pogajanja bi moralo biti 72 ur)
– V LMŠ smo že od vsega začetka, še posebej pa ob drugem valu epidemije opozarjali, zagovarjali in predlagali enostaven, predvidljiv in sorazmeren model pomoči. Model, na podlagi katerega bi si predvsem podjetja znala napovedati kdaj in koliko sredstev lahko pričakujejo od države. Mi pa z vsakim PKP-jem nekaj mašimo za nazaj in obljubljamo boljšo rešitev v novem paketu. Tega res ne razumem.

Česa v PKP-jih ni:
– Po desetih mesecih še vedno ni selektivnega pristopa. Dejstvo je, da ne čutijo vse panoge kriznih razmer in njenih posledic v enakem obsegu.
– Ločiti bi morali ločiti podjetja, ki zaradi vladnih ukrepov o prepovedi poslovanja niso mogla opravljati svoje dejavnosti, od podjetij, ki so svojo dejavnost lahko opravljala, vendar v zmanjšanem obsegu. Jasno bi morali razdelati ukrepe za pomoč podjetjem, ki zaradi vladnih odlokov ne smejo poslovati. Tem je potrebno nadomestili izpad prihodka glede na povprečje prihodkov v letu 2019.
– Podobno rešitev v obliki povračila izpada prihodkov v višini 80% prihodkov od prodaje v letu 2019 za tiste subjekte, ki zaradi odlokov vlade niso mogli poslovati, smo v LMŠ predlagali že tekom obravnave prejšnjega PKP-ja.
– Razlikovati bi morali tudi med različnimi sektorji oz. panogami. Avstrija npr. je upravičence pomoči do nadomestila izpada prihodka od prodaje razdelila po razredih glede na specifičnost panoge, v kateri delujejo, ker so bile panoge različno prizadete. Glede na ocenjen upad prometa po različnih panogah so določili odstotke pomoči, ki so pripadli upravičenim podjetjem po posameznih panogah (npr. prodaja vozil ne potrebuje enake pomoči kot gostinska dejavnost – če primerjam samo storitveni sektor in učinek neprodane zaloge).
– Določene dejavnosti so že ves čas trajanja epidemije prezrte – prednjačita gostinstvo in turizem, industrija srečanj, da o manjku strategije zagona po epidemiji in razvoja teh dejavnosti, kakor tudi v ostalih segmentih gospodarstva po tem, ko bo epidemije konec, sploh ne govorim.

Beremo pa, da je vlada že oziroma bo začela razmišljati tudi o pomoči za zagon po epidemiji, čeprav bi po mojem mnenju le ta že morala biti pripravljena, zato da bodo zaposleni, katerih delovna mesta s pomočjo iz PKP-jev vzdržujemo, ta ista delovna mesta imeli tudi v prihodnje. Če podjetje ne bo preživelo, tudi zaposlenih ne bodo potrebovali.

Naj ponazorim stanje v panogi gostinstva in turizma s številkami:
– Decembra 2020 je bilo registriranih je bilo 87.283 brezposelnih, 3,7 % več kot novembra 2020 in 15,9 % več kot decembra 2019. (porast števila brezposelnih 11.509).
– Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je do konca novembra število brezposelnih v sektorju gostinstvo in turizem povečalo na (poudarjam na in ne za) 11.365 (podatek velja za november 2020, od tega je bilo od začetka epidemije do konca oktobra 9.537 novih brezposelnih) iz panoge gostinstva in turizma, od tega jih je novembra 7.585 predstavljal segment gostinstva, konec decembra pa 7.874 – indeks primerjave december 2020 – december 2019 je 179
– Velika večina od ostalih 40.000 (ocena), pa jih je na čakanju. Nekateri sicer možnost za preživetje iščejo z dostavo hrane, a to je daleč od tega, da bi na ta način lahko preživeli.
– V sektorju ob tem ocenjujejo, da je brez dela ostalo vsaj še enkrat toliko zaposlenih za določen čas, študentov in drugih. Brez pravočasne in zadostne pomoči države se bo to število še povečevalo.

V LMŠ smo predlagali veliko dopolnil za rešitev omenjenih težav, ki pa jih je vlada tudi v PKP-8 “pozabila” upoštevati.

Igor Peček, poslanec LMŠ