Igor Peček: o PKP6

Krizo, v kateri smo, bi morali reševati skupaj. A dejstvo je, da pravega dialoga tudi pri pripravi PKP-6 ni bilo, nobeno naše dopolnilo ni bilo sprejeto. Predstavitev ukrepov socialnim partnerjem popoldan in sprejem malce kasneje na seji vlade kaže ne samo na nepripravljenost upoštevanja predlogov, pač pa tudi nespoštovanje drugačnega mnenja. Ne morem se znebiti občutka, da se ukrepe pripravlja brez prave evaluacije tako vzrokov kot posledic posameznih ukrepov.

Kaj v predlogu najbolj pogrešam?

1. Reševanje težav z likvidnostjo predvsem mikro, malih in srednje velikih podjetij, še posebej v storitveni dejavnosti (z dvigom zneskov posojil in poenostavitvijo pogojev za poroštveno shemo pri SID banki).

2. Višja nadomestila za skrajšani delovni čas in čakanje delo (tistim, ki dejavnosti zaradi ukrepa vlade ne morejo opravljati, bi morali povrniti nadomestilo za čakanje na delo v celoti).

3. Odpravo težav zdravstvenih delavcev (predvsem kadrovskih, še posebej tistih, ki delajo izključno s Covid pacienti).

Ukrepi bi morali temeljiti na jasni in s konkretnimi podatki potrjeni epidemiološki situaciji, z nedvoumno indentificiranim kritičnimi področji, kjer se pojavljajo glavni viri okužb in nikakor na linearnem pristopu z ukrepi, ki veljajo za vse družbene skupine in gospodarske panoge enako.

Ena ključnih pripomb gospodarstvenikov je, da jih sprejeti ukrepi v marsičem vedno in znova presenetijo, hkrati pa jim onemogočajo, da bi se nanje ustrezno pripravili ter da bi morali biti naravnani bolj selektivno.

Za obrtnike kot so frizerji, čevljarji, krojači, zlatarji ipd., ki so morali na podlagi vladnega ukrepa zapreti svoja vrata, ni nobenih dokazov, da predstavljajo resen vir morebitnih okužb, dokler spoštujejo priporočila NIJZ.

Dosedanji ukrepi za blaženje težke likvidnostne situacije niso zaživeli, ker je bila rešitev neustrezna. Sedaj se nekoliko poenostavlja, a je težko oceniti njen učinek. Dejstvo je, da se likvidnostne težave ne bodo rešile s prvim dnem konca epidemije, temveč bo potreben čas, da se poslovanje podjetij in podjetnikov spet vrne v normalne okvire.

Pokrivanje dela fiksnih stroškov in/ali izgube pri višjem upadu prihodkov je vsekakor korak v pravo smer, a pravica bi morala nastopiti pri manjšem izpadu prihodkov: 40% je previsoka meja, pozdravljam spremembo zmanjšanja na 30%, a tudi ta prag je po mojem še vedno previsok.

Izpostavil bi še en zelo pomemben storitveni segment – gostinstvo, eden najbolj prizadetih sektorjev gospodarstva, ki zaposluje skoraj 40.000 delovno aktivnih oseb. Večina jih je na robu eksistence. Z zaprtjem svoje obrti so na nek način drugemu delu gospodarstva omogočili delovanje, imajo pa fiksne stroške, želijo nadaljevati s svojim poslovanjem in ohraniti delovna mesta, tudi po tem, ko bo vse to minilo. Alternative iščejo v dostavi hrane, čeprav mnogi zavestno poslujejo z izgubo. Struktura stroškov se v kalkulaciji cene oziroma prihodkov popolnoma spremeni.

Drug vidik, ki bi mu morali slediti je učinkovitost in hitrost pri črpanju dane pomoči – podjetniki potrebujejo pomoč takoj in ne čez dva ali tri mesece, ko jih ne bo več. Vsem pa nam je jasno, da te pomoči v letošnjem letu ne bodo deležni.

Igor Peček, poslanec LMŠ