Igor Peček: Ali rebalans proračuna za leto 2020 že daje tudi izhodišča za proračun 2021 in 2022?

Načrtovani proračunski primanjkljaj za leto 2020 znaša 4,2 milijarde € oziroma 9.3 % BDP. Za primerjavo: proračun, ki ga je vlada Marjana Šarca sprejela lansko jesen, je za leto 2020 predvidel 415 milijonov €, torej govorimo o načrtovanem proračunskem primanjkljaju 4,615 milijard €.

Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijard € in so v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 nižji za 14,7 % ali za 1,6 milijarde €.

Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Prav prihodki iz DDV-ja so bistveno nižji od planiranih – kar za 722 milijonov €. Padec je odraz manjše potrošnje, na kar v LMŠ opozarjamo že od samega začetka epidemije. Z novelo zakona in našim predlogom uvedbe začasnega mesečnega univerzalnega dohodka, ki smo ga obravnavali v Državnem zboru, smo želeli predvsem povečati zasebno potrošnjo, vendar žal tudi ta predlog, kot precej drugih, ni bil sprejet.

Odhodki rebalansa državnega proračuna (v višini 13,4 milijarde €) so od sprejetega proračuna 2020 višji za 3 milijarde € oziroma 29,3 %. Sprejeti proračun za leto 2020, ki ga je Državni zbor RS sprejel 21. novembra 2019, je načrtovan v višini 10,4 milijard €. Dejanski proračunski primanjkljaj v višini 4,615 milijard € pomeni, da bo ob koncu letošnjega leta vsak državljan RS zadolžen za dodatnih 2.300 € oz. za pokritje tega primanjkljaja bomo morali vsi, ki lahko, delati dobre tri mesece brez plačila.

Če zelo poenostavim: rebalans proračuna je tehničen dokument. Vzameš tam, kjer ne boš porabil in daš tja, kjer potrebuješ. Vendar projekcije, ki jih razberemo iz rebalansa, brez upoštevanja ukrepov za omejitev posledic epidemije, nakazujejo višjo rast odhodkov kot lani in kot v sprejetem proračunu, ob upoštevanju dosedanje realizacije pa tudi precejšnjo pospešitev rasti v zadnjih petih mesecih leta.

Nobene razvojne usmeritve, nobenega ukrepa za vnovičen zagon gospodarstva. Kje so investicije? Investicije v javno infrastrukturo? To nas lahko zelo skrbi, kakor tudi to, da bo takšen tudi predlog Proračuna za naslednji dve leti.

Če povzamem samo dve stvari, ki sta v rebalansu za leto 2020 najbolj kričeči:

• Zmanjšujemo sredstva za izobraževanje, znanost, raziskave in razvoj, kot da so res naši možgani tisti, ki morajo prvi na shujševalno dieto,

• Zmanjšujemo sredstva namenjena kulturi, obenem pa vseskozi poudarjamo, kakšne multiplikativne učinke ima kultura na ostale gospodarske dejavnosti.

Trenutna vlada, zlasti njen finančni minister (ki je prejšnji vladi populistično očital neustavnost rebalansa – pa ga je ustavno sodišče demantiralo) daje vtis, da je višina primanjkljaja nepomembna. Milijarda gor ali dol; vtis neke brezbrižnosti, celo vehementnosti, zasledujoč vsesplošni mir. Sam osebno pogrešam tehten razmislek o tem, kako bomo v prihodnjih nekaj letih sanirali aktualne kazalce in finančne razmere. Upajmo, da bodo posojila iz EU, ki nedvomno so eden izmed možnih instrumentov zadolževanja, z bistveno razliko, da ne gredo v javni dolg in bodo le ta prihodek proračuna.

Poenostavljeno to pomeni, da če bomo dobili nepovratna sredstva, bo finančni primanjkljaj manjši in toliko manj se bo potrebno direktno zadolževati. Vendar si pri tem ne smemo metati peska v oči, ker sedanji predsednik vlade v Bruslju ni izpogajal v 12 mrd € nepovratnih sredstev, kot njegovi podporniki ves čas glasno ponavljajo.

Več o tem pa naslednjič.

Igor Peček, poslanec LMŠ