Evropska komisarka Jourova: »Situaciji v Sloveniji sledimo z zaskrbljenostjo.« Marjan Šarec: »Ne smemo pokazati strahu, vsi skupaj se moramo še naprej s tem boriti.«

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew / LMŠ) je v četrtek gostila okroglo mizo ROLLER COASTERJI NAMESTO DOBREGA ZGLEDA: Prava<->vladavina, pravi mediji in prav(n)a država, na kateri je sodelovala tudi evropska komisarka za vrednote in transparentnost Vera Jourova.

Razprava je bila razdeljena na dva sklopa: v prvem delu so bili sogovorniki evropske poslanke Irene Joveve podpredsednica Evropske komisije ter komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova,slovaški evropski poslanec Michal Šimečka ter profesor evropskega prava Alberto Alemanno. Obravnavali so širšo evropsko sliko, iskali odgovore na vprašanja v zvezi z mehanizmom vladavine prava, na podlagi tega pa spregovorili tudi o državah kršiteljicah in se dotaknili alarmantnih razmer v medijih. Razpravljalci v drugem delu pa so bili predsednik LMŠ in nekdanji premier Slovenije Marjan Šarec, namestnik direktorja Mednarodnega inštituta za tisk Scott Griffen, profesor novinarstva in medijskih politik Marko Milosavljević ter odvetnica in specialistka za medijsko pravo Jasna Zakonjšek. Z Ireno Jovevo so iskali in preigravali scenarije možnih rešitev glede trenutne situacije v Sloveniji. V nadaljevanju so kratki povzetki razprav:

Komisarka Vera Jourova je izrazila zaskrbljenost zaradi nazadovanja temeljnih evropskih vrednot. V mehanizmu vladavine prava vidi orodje, ki bo lahko izpolnjevalo svojo nalogo. Pojasnila je, da Komisija pospešeno pripravlja smernice za uporabo omenjenega mehanizma, saj si ne želijo, da morebitna sprožitev mehanizma ne bi zdržala presoje Evropskega sodišča. Koncept pravne države namreč ni reduciran zgolj na delovanje sodstva, pač pa zajema širše vidike demokratične družbe, kot so boj proti korupciji, varovanje človekovih pravic ter svoboda in pluralnost medijev. »Poročilo o vladavini prava v Sloveniji zajema več pozitivnih vidikov, na primer dober sistem za boj proti korupciji. Je pa komisija izrazila zaskrbljenost glede svobode medijev, nekaterih napadov na novinarje, še posebej pa so zaskrbljujoči dogodki v zvezi s financiranjem STA,« je povzela situacijo v Sloveniji, ob tem pa dodala, da spremljajo pritiske na medije, ki se dogajajo tako s strani kapitala kot tudi s strani politike ter pristavila: »Vse države članice morajo priznati vlogo medijev kot enega izmed stebrov demokracije. Namesto da bi jim oteževali delo, bi jim morali omogočiti boljše pogoje za delo.« Nedavne žaljive tvite predsednika vlade Janeza Janše, ki jo je zaradi sodelovanja na predmetni okrogli mizi označil za podpornico ljubiteljev rdeče zvezde, pa je komentirala: »Vedno se rada odzovem na povabilo na vsak pogovor, kjer se soočajo mnenja in kjer lahko pojasnim delo Komisije. Vrednote se ne bodo branile same in naša naloga je, da to počnemo. Vedno sem pripravljena na pogovor in sodelovanje z odprtimi kartami, četudi bi me povabil kdo drug.«

Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je uvodoma spomnil, da je težko razumeti zadnje dogajanje, »poznavajoč politiko Janeza Janše in SDS pa niti ne. Vladavina prava je temeljni postulat EU in Slovenija je bila vedno zagovornica vladavine prava, s tem nismo imeli težav.«

»Ta vlada pa nas je postavila v agendo, ki gre kontra vsemu temu. Že smo skoraj v Višegradu in to bo zagotovo vplivalo tudi na naše predsedovanje. Ta strašna želja predsednik vlade po predsedovanju ostaja, ampak efekta ne bo oziroma bo napačen – ostali bomo izolirani,« je še dodal.  

Evropska poslanka Irena Joveva je med drugim opozorila, da je pomembno omeniti, da mehanizem vladavine prava ni namenjen zoper določene države, ampak se uporablja za vse, in sicer na podlagi objektivnih meril. Res pa je tudi, da je v nekaterih državah članicah več kršitev pravne države: »Vprašanje vladavine prava ni nacionalna politika in ni ideologija.«

Evropski poslanec Michal Šimečka je poudaril, da situacija na terenu vedno slabša: »Tisti, ki ne želijo vladavine prava, delujejo bistveno hitreje, kot pa jih mi lahko ustavimo s svojimi orodji. Previdnosten pristop enostavno ni pravi. Če bomo v eni ali več državah članicah dopustili, da se vzpostavijo nedemokratični režimi, bo to začetek konca EU. Da EU deluje, moramo imeti enake politike in zaupanje, ki izhaja iz pojmovanja, da so vse države članice demokracije.« Dodal je še, da je težko zaščititi medijsko svobodo, če ni moč uporabiti mehanizma vladavine prava: »Zelo pomembno je, ali je nek nacionalni medij neodvisen, ali vlada diskriminira manjšine ali ne, ali tolerira sovražni govor ali ne. Vidimo, da gre na Poljskem in Madžarskem to z roko v roki. Predsednica Evropske komisije je povedala, da komisija išče poti, kako zaščititi medije, zato čakam, kdaj se bo to zgodilo; nenazadnje tudi s finančno podporo neodvisnim medijem na vseh ravneh. Najboljše, kar lahko naredimo za novinarstvo, je, da kupimo dober lokalni časopis.«

Tudi profesor Alberto Alemanno je bil oster do Evropske komisije, saj meni, da je pretirana previdnost zaradi morebitne izgube primera pred Evropskim sodiščem slaba: »Komisija ne izrablja vseh pristojnosti za uveljavitev vladavine prava. Težavo vidim v tem, da Komisija nima zadostne politične podpore, hkrati pa bi se lahko oprla na civilno družbo in nevladne organizacije. Svoje bi lahko odigrali tudi deležniki v gospodarstvu, ki bi lahko postali veliko bolj politični.«

»Vladavina prava je osnovni postulat Evropske unije in Slovenija s tem nikoli ni imela težav. Do sedanje vlade,« pa je še poudaril predsednik LMŠ Marjan Šarec. »Sam sem deležen napadov že, odkar sem stopil v predsedniško družbo, za novinarje pa je takšen odnos do njih šok. Ta šok je nameren, da bi se ustrašili in odnehali. Izčrpavanje STA je kot obleganje mesta, ki ga izčrpavaš in stradaš, dokler ne popusti. Novinarji ne smejo pokazati strahu. Ekstremizma ni tako veliko, je pa glasen. Moramo ravnati samozaščitno in se angažirati, ko bodo volitve.«

»Težko je reči, da je Slovenija kopija Madžarske, vidimo pa, da obstajajo enaki načini, s katerimi se skuša diskreditirati novinarje, tudi s strani politike. Zmerja se jih z izdajalci, sovražniki nacionalnih vrednot in velik problem je to, da bodo ljudje začeli na njih gledati kot na tarče,« je izpostavil predstavnik IPI Scott Griffen. Ker so javni zavodi tesno vezani na javno financiranje, jih vlade lažje spodkopljejo, zato je pomembno, da se za obstoj neodvisnih javnih medijev in agencij borimo. Nenehni napadi na novinarje iz najvišjih pozicij v državi vplivajo na njihovo delo, zato je treba vzpostaviti vzdušje koalicije demokratičnih ustanov v demokratični družbi, je dejal.

Odvetnica Jasna Zakonjšek je pojasnila, da je v zvezi z delom novinarjev dopustna ostra kritika. V trenutku, ko pa kritika preide na zasebno sfero, to ni več nekaj, kar bi morali novinarji trpeti. Aktualna vlada še zdaleč ni edina vlada, ki bi ji bili novinarji na poti. Zaradi narave njihovega dela so zoprni vsaki vladi, ker sprašujejo tudi neprijetne stvari. Zaradi družbenih medijev in neposrednega dostopa do volilne baze pa se je intenziteta napadov bistveno povečala. »Demokracija ne stoji in ne pade samo na svobodnem novinarstvu, ampak tudi na pravosodju in zaupanju vanj. Pozornost mora biti na vseh institucijah demokracije,« je še poudarila.

Profesor Marko Milosavljević je v razpravi veliko pozornosti namenil vulgarnemu in škodoželjnemu komuniciranju z javnostjo aktualnega predsednika vlade, ki pa ga ne preseneča. Opozoril pa je na tendence podrejanja medijev: »Prvi korak je javna televizija in STA, sledijo dogovori z lastniki zasebnih medijev – bodisi, da se jih prestraši, utiša ali da zmanjšajo svojo mejo kritičnosti.« Celotna kritična in demokratična slovenska javnost bi po njegovih besedah morala nastopiti usklajeno in pokazati svojo demokratično držo: »Živimo v EU, živimo v demokraciji in časi avtokratov so minili. Za to sta potrebni odločnost in odsotnost strahu. Uspeh ljudi, ki funkcionirajo agresivno, je ogrožen, ko se jih ne bojimo.«