Edvard Paulič: Slovensko kmetijstvo od prihodnje evropske kmetijske ovojnice pričakuje veliko.

Poslansko vprašanje Edvarda Pauliča ministru za kmetijstvo dr. Jožetu Podgoršku v zvezi z ukrepi iz Skupne kmetijske politike 2021 – 2027

Spoštovani minister.

Slovensko kmetijstvo od prihodnje evropske kmetijske ovojnice pričakuje veliko. Tako tudi v LMŠ pričakujemo ambiciozna in napredna vlaganja v vsesplošen razvoj slovenskega kmetijstva ter podeželja, ki upošteva njegove značilnosti in čim hitrejši  prehod nazaj h koreninam odnosa do zemlje, ali naprej v okoljsko sprejemljivo kmetovanje. Prav na račun prevelike uravnoteženosti in sorazmernosti pri prehodu na nove koncepte kmetovanja, je  dogovor o skupni kmetijski politiki v prihodnjih sedmih letih na ravni EU, zopet razkril prepad med pričakovanji evropskih znanstvenikov in strokovnjakov ter naravovarstvenih organizacij na področju podnebnih sprememb in varovanja okolja. Zdi se, da je evropska kmetijska politika padla na izpitu iz izpolnjevanja zavez zelenega dogovora in pariškega podnebnega sporazuma. Izjave evropskega političnega vrha so napovedovale korenit zasuk k »zeleni« Evropi, na koncu pa je izplen pogajanj za kmetijstvo (morda) ponovno nakazal na izdaten vpliv fitofarmacevtskih lobijev. Slovenija je še vedno ena izmed redkih držav, katera velik del evropske kmetijske ovojnice nameni drugemu stebru, ki pomaga ohranjati kmetijstvo na podeželju, kjer imajo osrednji prostor družinske in male kmetije, zavedajoče se pomena naravi sprejemljivega kmetovanja in samooskrbe.   

Slovenija mora ostati v skupini držav, ki velik del evropskih sredstev namenjajo za kmetijske dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na okolje in podnebje bodisi preko programov za razvoj podeželja bodisi preko neposrednih plačil. Lahko bi rekli, da se odnos države do narave kaže najprej v skrbi za čebele. Ko bodo neposredna plačila za različne sektorje imela nad sabo absoluten cilj brezpogojne dobrobiti za čebele, potem vemo, da smo na pravi poti.  Dobra plat pogajanj za Slovenijo je tudi prožnost pri programiranju okoljske sheme, zato da imajo kmetijska gospodarstva dovolj manevrskega prostora za vključevanje v nove okoljske sheme.  Skrbi pa nas, da se za konceptom prožnosti skriva vzdrževanje stanja, kjer ni nakazana jasna ter še izrazitejša usmerjenost sredstev v ekologizacijo kmetijstva, ampak se bo posredno denar še vedno v veliki količini pretakal v kmetijsko proizvodnjo z znatnimi ogljičnimi odtisi in stalnim onesnaževanjem naravnih virov.

Nacionalni energetski načrt (NEPN) kmetijskemu področju določa, da mora zmanjšati vpliv na izpuste toplogrednih plinov za -1% do leta 2030 glede na leto 2005. Prej, ko bomo povečali delež sonaravnih kmetijskih praks manj boleči bodo kasnejši morebitni  ukrepi za pravočasno doseganje podnebnih ciljev. V sedanjem programskem obdobju je programom znotraj ukrepa  kmetijska-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) namenjenih okoli 206, 5 mio evrov, za ukrepe znotraj EK, pa dobrih 66 mio evrov. Glede na to, da je Strateški načrt za novo programsko obdobje že v pripravi in zagotovo obstajajo določene finančne projekcije, me spoštovani minister zanima:

1. Kakšen delež sredstev iz prvega (neposredna plačila) in drugega stebra (podpora podeželskim območjem) je predvidenih za operacije znotraj KOPOP in EK?

2. Kakšne ukrepe predvideva Strateški načrt, četudi po dveh letih prilagoditvenega obdobja za vključitev v novo okoljsko shemo, ne bi prišlo do ustreznih rezultatov?

3. Kakšne ukrepe pripravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za novo programsko obdobje, da se izogne scenariju iz obdobja 2014-2020 po katerem dodeljene subvencije niso prinašale zadovoljivih rezultatov pri doseganju opredeljenih ciljev?