Dejstva in resnica o navedbah ministra Tonina

Minister Tonin je 23. novembra 2020 na svoji Facebook strani zapisal mnogo zavajanj in neresnic o ukrepih vlade Marjana Šarca na obrambnem področju. Poglejmo dejstva.

O dvoličnosti in nenačelnosti političnih strank pri modernizaciji SV

Predlog celovitih sprememb obrambne zakonodaje (ne zgolj piarovskih in kozmetičnih popravkov, kakršne je pripravil minister Tonin v Zakonu o obrambi – ZObr) je bil v preteklosti že večkrat v parlamentarnem postopku. Tedanja opozicija (skupaj z NSI) je bila proti predlogom celovite spremembe zakonodaje, ki so bili v preteklosti na mizi. Prav tako ni podprla temeljnega strateško-razvojnega dokumenta prejšnje vlade – Resolucije o strategiji nacionalne varnosti RS, ki jo je sprejel Državni zbor leta 2019. Torej volje za resnično in nujno potrebno celovito normativno urejanje področja nacionalne varnosti, ki bi omogočilo tudi učinkovito delovanje obrambnega sistema, v takratni opoziciji ni bilo.

Vsi vemo, da se je v Slovensko vojsko po letu 2008, torej v času finančne krize in po njej, vlagalo premalo. Vendar pa ne drži, da v mandatih zadnjih vlad ni bilo napredka pri obrambnem proračunu in vojakih. Poglejmo dejstva:

  • leta 2017 je bil po Strateškem pregledu obrambe sprejet sklep vlade, ki je predvideval zviševanje obrambnega proračuna za 20 – 40 mio EUR na leto. V skladu s tem je obrambni resor od leta 2018 vsako leto dobil v povprečju približno 30 mio EUR več. V času vlade Marjana Šarca je to pomenilo 45 mio EUR več in postopen dvig obrambnih izdatkov,
  • nasprotno je minister Tonin v rebalansu 2020 dovolil znižanje za 30 mio EUR in s tem vnovično krčenje obrambnega proračuna.

Kaj je vlada Marjana Šarca naredila na področju nagrajevanja vojakov?

  • Uredila je nagrajevanje vojaških oseb pri sklepanju oziroma podaljšanju pogodb za določen čas, kar je zajelo približno 3.000 pripadnikov, s čimer je vlada preprečila nemalo odhodov iz vojaških vrst (še posebej specialistov in vojakov).
  • Uredila je izplačevanje dodatka za povečan obseg dela (59. člen Zakona o službi v SV). Vlada Marjana Šarca je sprejela nov sklep, s katerim je razširila krog upravičencev (specialiste – informatike itd.).
  • Investicijska sredstva so bila vseskozi predvidena za nakupe vojaških uniform in opreme za vojake.

Vlada Marjana Šarca je začela reševati vprašanje vojakov, starejših od 45 let, in pogovore z drugimi organi za njihovo prezaposlitev:

  • sprejela je sklep o lažjem prehodu vojakov v državni upravi (med MNZ, MO, MJU, MP),
  • pripravila je oceno delovnih mest za morebitne spremembe iz statusa vojaka v vojaškega uslužbenca in s tem ohranjanje vojakov v sistemu,
  • vlada Marjana Šarca je prvič vsem pripadnikom s specialističnimi znanji, ki so v 2020 dopolnili 45 let, omogočila, da so ostali v sistemu (prehod na vojaške uslužbence). Predvsem zaradi tega in zaradi podpisanih pogodb teh vojakov že v času prejšnjega ministra je trenutno številka kadrovskega stanja pozitivna,
  • minister Tonin za vojake, stare 45 let, ni naredil nič. Ti ne bodo ostali v sistemu za nedoločen čas, kar je zavračal tudi pri amandmajih zakona, ampak bodo s podaljšanjem pogodb za 10 let s  55 leti imeli le še težje pogoje za prezaposlitev drugam,
  • minister Tonin tudi ni realiziral v času prejšnjega ministra sprejete odločitve o vzpostavitvi enote za varovanje za pripadnike, stare 45 let, kar je nenazadnje omenil tudi v svojem nagovoru za ministra v Državnem zboru.

Nakupi terenskih in oklepnih vozil

Prejšnja vlada je izvedla nakup terenskih vozil Toyota in oklepnih vozil 4×4 Oshkosh. Minister Tonin tako zdaj prosi ZDA za čim hitrejšo dobavo vsaj nekaj od teh, da bi se ob lastnih nerealiziranih nakupih in ob prenosu investicij iz leta 2020 v prihodnje leto lahko pohvalil vsaj s tem. Enako kot se je ob dobavi že prej dogovorjenih medicinskih vozil za potrebe medicinskega sodelovanja na Balkanu. V zvezi z nakupom 8×8 se je v času prejšnje vlade revidirala taktična študija srednje bataljonske bojne skupine, tudi z vidika racionalnejšega pristopa in možnega optimiziranja ter zmanjšanja števila vozil.


V sprejetem Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski minister Tonin načrtuje nakup oklepnih vozil, vendar je glede na dejstvo, da je investicijska dokumentacija za nakup oklepnikov še v pripravi, tudi ocena vrednosti nabav, predvidenih z zakonom, samo okvirna. To pomeni, da minister ne ve, kakšna bo končna vrednost nakupov, predvidenih z zakonom. Glede na že videne lokalne poslovne prakse pri tovrstnih nabavah in zmedene izjave ministra o nedavnem obisku Madžarske, ki bo proizvajala oklepnike, sicer popolnoma neprimerne za SV, pa bodo ti zneski prej višji kot nižji od predvidenih.

Bela knjiga in strateški dokumenti

Poslanci NSI so po tem, ko je njihov minister prevzel vodenje obrambnega resorja, izjavili, da je dokument dober, saj temelji na identificiranih problemih v obrambnem sistemu in daje strateško usmeritev. Problem ni ta dokument, temveč dejstvo, da minister Tonin ni pripravil ključnega razvojnega dokumenta, ki sledi po logiki obrambnega načrtovanja – Resolucije o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV (ReSDPROSV). Obstoječa resolucija, ki jo je sprejel Državni zbor, velja le do leta 2025. Potrebovali bi novo do leta 2035, v kateri bi opredelili projekte za razvoj SV v novih okoliščinah za naslednjih 15 let. Namesto tega je minister razpravo o tem v Državnem zboru preskočil, pripravil Zakon o investicijah v SV za obdobje do leta 2026, ki tako časovno presega mandat aktualne sestave Državnega zbora glede projektov za SV, ki so v  ReSDPRO SV 2025. Napačno in nepremišljeno je obrnil postopek priprave, prioritete in način iskanja konsenza glede prihodnjega opremljanja SV v Državnem zboru. In zdaj smo priča posledicam. Populistični razpravi, ki se vrti okoli napačnega vprašanja, ali potrebujemo SV ali ne. Ob tem tudi minister Tonin dobro ve, da bodo vsakoletna sredstva za investicije, povezana z zakonom, odvisna od razreza proračuna. Če je v letu 2020 dovolil znižanje obrambnega proračuna za več kot 30 mio EUR, kako naj kdorkoli pričakuje, da bo proračun v naslednjih letih po epidemiji Covid-19 bogatejši?

Področje hibridnih groženj in civilne odpornosti

Sprašujemo se, kaj je minister Tonin naredili na področju hibridnih groženj in civilne odpornosti. To področje, ki ga je prejšnja vlada obravnavala zelo resno, se vse bolj postavlja ob bok izgradnji zmogljivosti na vojaški strani. Žal tudi na kibernetskem področju, ki ga je minister Tonin kot poslanec zelo izpostavljal, danes težko in slabo sledi vsemu že dogovorjenemu v času prejšnje vlade. Sprašujemo se tudi, kaj je minister storil pri pridobivanju kadra, ki bo kmalu glavni problem na tem področju? Vlada Marjana Šarca je na primer omogočila dodatek v 59. členu ZSSloV za informatike.

Debirokratizacija vojske s čim – s krajšimi postopki zaposlovanja?

Debirokratizacija vojske po mnenju ministra Tonina pomeni skrajšanje postopka za zaposlitev vojaka na 7 dni, v praksi krajši zdravniški pregled – koristen korak, ki je bil zasnovan že prej. Napačno lotevanje vprašanja zaposlovanja, kjer se napoveduje povsem nepremišljeno oženje z več možnih vhodov novih vojakov v sistem na samo enega – ta pa je skozi prostovoljno služenje, bo v praksi povzročilo še manjše število vojakov. Minister tako ni rešil glavnega problema – zagotovitve pogojev za dvig privlačnosti vojaškega poklica in posledično znatnega povečanje vhoda vojakov v obrambni sistem.

Spremembe v Zakonu o obrambi – zahteven korak, ki ni možen z instant pristopom

Zakon o obrambi je minister Tonin spremenili na način, da ga v obrambnem sistemu ne bo možno efektivno implementirati, kar je posledica nejasnosti in nestrokovnosti zapisanih členov, spregledanih opozoril stroke in zakonodajne službe ter rokohitrstva. Vse to za hitro in lažno promocijo v javnosti. Zaradi vseh povezanih členov in implementacije bi bil edini pravi pristop širša prenova Zakona o obrambi in Zakona o službi v SV v skupnem paketu. Ampak to je zahteven korak, ki ni možen z instant pristopom. Učinkovitejše  delovanje obrambnega sistema brez resne prenove ni možno, zakon ne omogoča odzivanja na sodobne grožnje, ampak to, kot je vse bolj očitno, ministra ne zanima.

V LMŠ si želimo dobro opremljeno vojsko v okviru javnofinančnih zmožnosti. Če bi minister le sledil prejšnji vladi pri postopnem letnem dvigu obrambnega proračuna za cca 30 mio EUR letno, kar je potrdil sklep vlade leta 2017 in sta prejšnji vladi že izvajali (Šarčeva za 45 mio EUR), bi SV v praksi imela dovolj sredstev za investicije za prihodnja zahtevna leta, ki so pred nami. Minister pa je s piarovskim pompom in nepripravljenostjo popravkov Zakona o investicijah v SV ali sprejemanja amandmajev povzročili ravno nasprotno. Žal zopet na račun SV.

In ko se obrača na državljanke, državljane, slovenske vojakinje in vojake, naj jim iskreno prizna, da je SV izkoristil izključno in zgolj za svojo politično promocijo. Politično promocijo predvsem znotraj stranke NSi in SDS. Ministrovo največje zavajanje pa je zapisano v dopolnitvi Zakona o obrambi, kjer je zapisal povsem nov, neutemeljen, nikjer definiran pojem, to je prostovoljna rezerva Slovenske vojske. Ministra zato sprašujemo, kdo so ti prostovoljci v enotah SV? Lahko si mislimo.