Damir Črnčec – Slovenska vojska – naša vojska

Izkušnje nedavnega spopada za Gorski Karabah med Azerbajdžanom in Armenijo so nazorno pokazale, da so veliki oklepni sistemi od tankov, bojnih vozil pehote, terenskih vozil, do protiletalskih baterij, lahka tarča za napade iz zraka s strani dronov. Bodisi, da so sistemi ali vozila stacionarna ali mobilna. Vojno so odločili droni, brezpilotna letala, ki jih je imel v izobilju Azerbajdžan. Večji turški in manjši izraelski droni so popolnoma sesuli in uničili tehniko vojske Armenije. Tudi zato in na podlagi izkušenj drugih spopadov ter preteklih izkušenj v Sloveniji, je investirati v letu 2020-26 večino denarja v nove oklepnike, popolnoma nesmiselno in kratkovidno.

Mi moramo investirati v soočanje s sodobnimi vojaškimi izzivi, ki jih prinaša robotizacija ter digitalizacija bojišča in vojskovališča, ne pa v oklepnike 8×8, ki jih ne potrebujemo. Investirati v ljudi, ki bodo kos temu. Danes jih imamo v SV daleč premalo.

Slovenska vojska nujno potrebuje sodobne protiletalske sisteme, sodobne protioklepne sisteme, sisteme za obrambo pred droni, obnovo helikopterske flote, sodobne sisteme brezpilotnih letal, vsaj treh dimenzij, za uporabo na taktični in operativni ravni, stalno obnovo zaščitne opreme za vojake ter redno zanavljanje tehnike, ki je uporabna tudi pri naravnih nesrečah.

Za vse to bo zmanjkalo, če se bo vrglo 400 milijonov € v nepotrebne oklepnike. Zato ne potrebujemo posebnega zakona o financiranju Slovenske vojske, kajti na koncu bo vedno potrebno zagotoviti denar v rednih proračunih. Nazadje, ko smo imeli tretji Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske 2008-2015 sprejet v DZ 2006, si je Janša takrat zapisal, da želi 710 milijonov € porabiti do 2015. Vemo vsi kako se je začela in končala afera Patria. Ta zakon je pa kasneje de facto aboliral ter tako ustavil razvoj Slovenske vojske Borut Pahor. Njegova vlada je enostavno prerazporedila ta sredstva iz postavk za SV na druge postavke. Matej Tonin pod Janšo samo ponavlja zgodovino, kot jo je izkusil Karl Erjavec. Zanj to zanesljivo ne bo farsa, temveč tragedija.

Slovensko vojsko, našo vojsko potrebujemo, potrebujemo vojsko, ki bo usposobljena za soočanje s sodobnimi izzivi in za pomoč našim ljudem. Financiranje ji je potrebno zagotavljati v rednem proračunu in ob upoštevanju realnosti post Covid19 sveta. Financiranje v smeri 2% BDP kot je politika obljubila leta 2004. Nihče tega ni izpolnil, je pa uspela vlada Marjana Šarca v letu 2019 obrniti negativni trend financiranja Slovenske vojske. Torej ne potrebujemo slabega zakona o investicijah v SV, ki večino denarja namenja za oklepnike, potrebujemo pa stabilno financiranje SV v rednih proračunih. Vladajoča politika je vse skupaj zapeljala v napačno smer in dilemo maslo ali topovi zgrešeno prinesla na agendo. Žrtev te napačne politike bo, kot že velikokrat do sedaj, Slovenska vojska. Žal.

Damir Črnčec