Člani lokalnih in koordinacijskih odborov LMŠ v pogovoru s poslancem Jožetom Lenartom o priložnostih lesne industrije

Gost tokratne četrtkove videokonference, kjer se vodje lokalnih in koordinacijskih odborov LMŠ tedensko srečujejo s poslankami in poslanci, je bil Jože Lenart.

Podrobneje je predstavil problematiko lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, saj naša lesna industrija – glede na bogastvo gozdov – predela malo doma posekanega lesa (zgolj tretjino), s tem pa Slovenija izgublja potencialno visoko dodano vrednost, ki jo les omogoča skozi predelavo. Še vedno namreč preveč našega lesa potuje v sosednje dežele, od katerih pa nato drago kupujemo končne izdelke. Zagon lesnopredelovalne industrije mora biti zato prioriteta in eden ključnih strateških gospodarskih interesov tako za zaposlovanje kot za dvig dodane vrednosti lesa, tudi v luči novih ekoloških gradenj iz lesa, ki so prihodnost na trgu.

V nadaljevanju zanimive in konstruktivne debate je mestna svetnica LMŠ iz Ljubljane mag. Katja Damij izpostavila potrebo po poenostaviti postopkov in pogojev za poslovanje podjetij ter ustrezno prilagoditev davčne zakonodaje, saj bo le tako naše poslovno okolje motiviralo podjetnike za investicije v tovrstno industrijo. Njenim razmišljanjem je pritrdil tudi Maksimiljan Gošnjak, občinski svetnik LMŠ iz Ljutomera.

Občinski svetnik LMŠ iz Mislinje Jure Skobir se je dotaknil konkretnega primera uvoza nekakovostnih ivernih plošč. Ponoven zagon vsaj ene proizvodnje ivernih plošč v Sloveniji je nujen pogoj za razvoj pohištvene industrije z višjo dodano vrednostjo. Predstavil je tudi občinski projekt izgradnje inovativne telovadnice v Mislinji, ki je praktično v celoti iz lesa (na žalost ne domačega), velik del investicije pa je bil prav zato sofinanciran s strani države in EU.  

Vojka Jesenko, občinska svetnica LMŠ iz Radovljice, je dejala, da se mora tudi država kapitalsko pridružiti zagonu lesne industrije. Mateja Kumer, vodja koordinacijskega odbora LMŠ Šaleška dolina, pa je bila mnenja, da družba in odločevalci žal še nimajo dovolj zavesti o pomenu lesa tudi iz vidika estetike in zdravja, zato moramo v projekte vključiti arhitekturno, gradbeno in druge stroke.

Simon Smolak, mestni svetnik LMŠ iz Slovenj Gradca, je dodal, da je treba spremeniti in posodobiti predvsem postopke umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj. Uradniki namreč vse prevečkrat nimajo ustreznega roka, do kdaj morajo o zadevi odločiti, zato se gradnje zavlečejo, v najslabših primerih tudi ustavijo. Po njegovem mnenju država tudi ne more predpisati vgrajevanja slovenskega lesa, lahko pa razmisli o pogoju vgradnje lesa z nižjim ogljičnim odtisom, kjer slovenski les prednostno ustreza.

Robert Nograšek, mestni svetnik in podžupan LMŠ v Kranju, je v diskusijo vnesel vprašanje potencialnih davčnih olajšav in državnih vzpodbud, kar bi ljudi motiviralo k uporabi lesa – materiala, ki je v našem okolju »domač«, predvsem pa prijazen do okolja. Branko Burjan, predsednik koordinacijskega odbora Spodnje Podravje, je ob zaključku povzel, da bo naloga nove vlade in njenega predsednika, da delo brez zavor usmeri v odpravljanje vseh pomanjkljivosti in reševanje slabo načrtovanega gospodarskega razvoja na posameznih področjih, med njimi tudi na področju lesnopredelovalne industrije.