Industrija sejmov in srečanj združuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov. V panogi je zaposlenih približno 15.000 ljudi, dodatno pa je od te industrije odvisnih še okoli 20.000 ustvarjalcev tako imenovanih kreativnih vsebin. Epidemija koronavirusa in z njo povezani ukrepi so industrijo sejmov in srečanj močno prizadeli. Zaradi vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni je bil velik del dejavnosti več kot 14 mesecev popolnoma zaprt. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije zato podjetja iz te dejavnosti beležijo v povprečju 61-odstotni padec prometa ter predvidevajo 63-odstotni padec prometa v letu 2021 v primerjavi z letom 2019. Glede na trenutno epidemiološko situacijo izboljšanja položaja za industrijo sejmov in srečanj ni pričakovati.
Predstavniki različnih interesnih skupin slovenske industrije srečanj so v minulih dneh na Vlado Republike Slovenije naslovili skupne predloge ukrepov, pripravljene po vzoru drugih držav. Tudi v LMŠ smo pristojne že večkrat opozorili na potrebo po sprejetju ustreznih ukrepov za pomoč omenjeni panogi. V zvezi s tem vas želim tudi sam ponovno pozvati, da prejete predloge nemudoma preučite in čim prej sprejmete predlagane ukrepe, ki bodo pomagali industriji srečanj in sejemski dejavnosti, da preživi. V razmislek so bili že podani naslednji predlogi:
- ukrep kritja fiksnih stroškov na način, kot je bilo že določeno v protikoronski zakonodaji, uvedbo skrajšanega polnega delovnega časa in / ali čakanja na delo za zaposlene v dejavnosti industrije sejmov in srečanj ter ponovno uvedbo mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene v omenjeni dejavnosti. Ukrepi naj veljajo v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2022;
- subvencije v višini do maksimalno 10 odstotkov od ugotovljenega padca prometa, brez omejevanj, vezanih na število zaposlenih, za podjetja in zasebne zavode ter s.p.-je, ki delujejo v industriji sejmov in srečanj in imajo najmanj 65-odstoten padec prihodkov v obdobju 12 mesecev od prepovedi organizacije dogodkov (od 1.aprila 2020 do 31. marca 2021 glede na enako obdobje leta prej);
- samozaposlenim, ki so imeli v letu 2019 minimalno 12.000 evrov prihodka in so v letu 2021 zabeležili več kot 40-odstoten padec prihodka ter manj kot 60-odstoten padec glede na leto 2019 naj se nameni enkratna pomoč za preživetje in zagon dejavnosti v višini 8.300 evrov. Samozaposlenim, ki so imeli v letu 2019 minimalno 12.000 evrov prihodka in so v letu 2021 zabeležili več 60 odsoten padec prometa glede na leto 2019, pa naj se nameni enkratna pomoč v višini 12.600 evrov;
- podaljšanje ukrepa poroštvene sheme za vračilo stroškov za dogodke, ki so s predpisom omejeni ali prepovedani. Ukrep naj velja vsaj do 30. septembra 2022;
- uvedba finančne spodbude pri pridobivanju mednarodnih dogodkov v višini 20 evrov na udeleženca za petletno obdobje od leta 2021 dalje. Podpora naj velja za vse kongrese in druge mednarodne dogodke z več kot 350 udeleženci in minimalno 500 nočitvami. Podpora naj bo namenjena organizatorjem, ki pridobijo organizacijo mednarodnih dogodkov;
- razstavljavcem na večjih, tradicionalnih (izvedenih najmanj 5 ponovitev) mednarodnih sejmih v Sloveniji naj se zagotovi podpora v višini 35 odstotkov od sejemskega prostora ali opreme za sejemski prostor, vendar ne več kot 35 evrov na m2 za naslednji dve leti;
- postopno sproščanje prepovedi organizacije dogodkov oziroma sorazmernost ukrepov, pri čemer je treba upoštevati možnost prenosa okužb v vsaki panogi.
Po skoraj dveh letih spopadanja z epidemijo koronavirusa bi bilo od odgovorne vlade logično pričakovati, da ima že vnaprej pripravljene ukrepe za pomoč posameznim panogam, katerih delovanje je omejeno ali prepovedno, in jih v teh situacijah tudi uveljavi. Popolnoma nedopustno je, da sta industrija srečanj in sejemska dejavnost popolnoma spregledani ter da je treba vlado in pristojna ministrstva vedno znova opozarjati in pozivati k dodelitvi nujno potrebne pomoči za preživetje določenih panog.
Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ
