Brane Golubović: Ljudi je treba vrniti v središče odločanja

Edini izhod iz trenutne politične situacije so – in za to se v LMŠ zavzemamo že več kot leto in pol – predčasne volitve, za katere pa, to smo prav tako povedali že večkrat, potrebujemo 46 glasov, opozicija jih ima le 43. A kakorkoli, v LMŠ smo na volitve, kadarkoli že bodo, pripravljeni, je v pogovoru za TV Slovenija poudaril vodja LMŠ-jevih poslancev Brane Golubović: »LMŠ je mlada parlamentarna stranka, smo neobremenjeni z nekimi preteklimi zgodbami, a vseeno dovolj izkušeni, saj smo vodili vlado in tudi zdaj v opoziciji smo aktivni in velikokrat gonilna sila akcij opozicije.«

LMŠ je odprta stranka, v zadnjem času se ji je priključilo veliko ljudi, pravi, a hkrati opozarja: »Nam je pa zelo jasno, da nikakor ne moremo sodelovati s strankami ali pa skupinami, ki ne spoštujejo pravnega reda države, ki ne spoštujejo ljudi, ki nas na nek način sramotijo na mednarodnem prizorišču in to so stranke, ki so v tej vladi in stranke, ki podpirajo to vlado.«

Zato DeSUS-a in NSi-ja, strank, ki dovoljujejo to, kar se trenutno dogaja v državi, v neki novi vladi, vladi, ki spoštuje demokratične temelje, pravno državo in ljudi, ne vidi. Je pa prepričan, da bodo prihodnjo vlado sestavljale štiri stranke trenutne opozicije: »Ne vidim pa potrebe po nekem posebnem združevanju ali povezovanju, ker ravno ta različnost teh štirih strank nas bogati. Je pa jasen dogovor – te štiri stranke bodo oblikovale naslednjo vlado, ko bodo seveda zmagale na volitvah, in predsednika vlade bo dala tista stranka, ki bo znotraj teh štirih dobila največ glasov. To je dogovorjeno in nekako logično, zato ne potrebujemo nobene posebne pogodbe.«

Tudi novih strank in novih obrazov v politiki se v LMŠ ne bojimo, to ni grožnja, je nekaj, kar bogati politični prostor, je prepričan Brane Golubović, a samo eno ime ni dovolj, opozarja: »LMŠ nima samo predsednika stranke, ampak ima tudi zelo aktivno poslansko skupino, dva evropska poslanca, lokalno mrežo in kar nekaj strokovnjakov, ki delujejo v programskih odborih. Ta država ne more staviti na eno ime. Ta država vidi, kaj se ji dogaja, ko eno ime odloča o vsem. In uspemo lahko samo v sodelovanju vse nekih zdravih sil, ki spoštujejo pravni red naše države, spoštujejo ljudi, predvsem pa se zavedajo, da je politika tu zaradi ljudi, ne obratno.«


Dovolj je bilo pragmatizma, prav pragmatizem nas je pripeljal do 3. Janševe vlade, je dodal: »Po volitvah, ki so prvi korak k normalizaciji države, po tem – in  trdno verjamem, da bodo štiri opozicijske stranke zbrale dovolj glasov, da oblikujejo vlado – bo čas, da povrnemo zaupanje ljudi v institucije, tudi tako, da se bodo te institucije depolitizirale. Potrebna je depolitizacija policije, NPU-ja, FURS-a, vsega, kar je ta vlada z nekimi svojimi nestrokovnimi kadri prepletla. In mogoče, jaz v to verjamem, bo čas, da se nove kadre izbira na podlagi meritokracije, strokovno, po nekih referencah, integriteti, ne pa po članski izkaznici. Vsekakor pa verjamem, da stranke, ki so omogočile ponoven vzpon in rušenje države Janezu Janši, ne morejo tvorno sodelovati v novih koalicijah.«

Pomembno pa bo sodelovanje s civilno družbo, saj to vodi do oblikovanja najboljših rešitev, pravi: »Država mora izkoristiti vse potenciale, ki jih ima na voljo, to je dolžnost vlade in tudi civilna družba je del teh potencialov, tudi z njo je treba ves čas komunicirati, predvsem pa ji omogočiti, da svobodno deluje, je lahko kritična brez kakršnihkoli posledic. V referendumski zgodbi zbrali vsi tisti, ki jih ta vlada na nek način prezira in še danes v izjavah ocenjuje, da ljudje niso vedeli, o čem odločajo. Vidite, to je tisto, kar je treba spremeniti, ljudi je treba dati ponovno v središče, okolje v katerem živimo, je treba ponovno dati v središče odločanja.«