Brane Golubović: Čista komunikacijska zmeda, ki kaže na to, da vlada še vedno nima načrta za učinkovito spopadanje z morebitnim novim valom epidemije

Država potrebuje vlado, ki bo znala, predvsem pa želela, in to odgovorno, upravljati epidemijo, zavedajoč se, da so ključ za njeno uspešno premagovanje ljudje, ki pa morajo vladi – a tudi stroki – zaupati. Vlada jih skupaj s parlamentom “zastopa“ in v njihovem imenu upravlja državo, kar pomeni tudi reševanje težav, s katerimi se država in ljudje soočajo. A vladna ekipa tega enostavno ne razume. Njeni člani so prepričani, da je – ker so na oblasti – država njihova last, da lahko delajo kar se jim zahoče. Zato tudi samo dva sklopa ukrepov: cepljenje, v nasprotnem pa omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar pa nas vodi v družbo, ki je vse prej kot demokratična.

A ker vladi to ne uspeva, ker ne verjame v moč argumentov, v ljudi, se je odzvala užaljeno, od epidemije dvignila roke in vso odgovornost za morebiten neuspeh in negativne posledice prevalila na ljudi. Pri tem se mi postavi vprašanje, ali takšno vlado sploh še potrebujemo.

Se še spomnimo 5. julija, ko je predsednik vlade v DZ povedal, da smo “po precepljenosti na evropskem povprečju, do konca poletja lahko pridemo na 70 odstotkov oziroma če do konca poletja ne bomo prišli na 70 odstotkov, vnaprej povem, da bomo jeseni imeli vse zaprto”. A že devet dni po tem, 14. julija, je taisti predsednik vlade ob spoznanju oziroma javnem priznanju, da pri cepljenju zaostajamo za EU, spremenil komunikacijsko strategijo soočanja z morebitnim novim valom epidemije in odgovornost prevalil na ljudi. Na tviterju je zapisal, da je nevarnost koronavirusa »še vedno tu, a odgovornost za vaše zdravje in zdravje vaših bližnjih je povsem v vaših rokah. Ne stroka, ne EU, ne vlade ne morejo narediti nič več. Cepimo se! Ne potrebujemo novih omejitev, le odgovornost in solidarnost«. Spomnimo pa se tudi izjave izpred nekaj dni, ko je direktor NIJZ pozival ljudi, da se vrnejo iz počitnic v tujini do 15. avgusta.

Čista komunikacijska zmeda, ki jasno kaže na to, da vlada še vedno nima načrta za učinkovito spopadanje z morebitnim novim valom epidemije. Priča smo 16 mesecev trajajočemu stihijskemu odzivanju na izzive in stiske, ki jih pred državo in ljudi postavlja epidemija, in celo namernemu povzročanju dodatnih težav in negotovosti. Nobene celovite strategije soočanja z epidemijo ni prepoznati v ravnanjih vladne ekipe. Vlada izpostavlja predvsem cepljenje proti covidu in omejevanje gibanja, drugim ukrepom, ki so ključni za omejevanje širjenja virusa in ne posegajo v človekove pravice, pa ne namenja zadostne pozornosti.

Cepljenje proti koronavirusu je zagotovo eden izmed ukrepov, s katerimi je moč preprečiti tudi hujše zdravstvene težave ljudi. Kljub temu pa je poleg cepljenja nujno sprejeti še nekatere druge ukrepe, ki ne bodo posegali v pravice, bodo pa omejili širjenje virusa, v kolikor bo to potrebno jeseni, na kar sem vlado s svojo pobudo pozval že 26. marca.

Pozornost je med drugim treba nameniti ustreznemu prezračevanju prostorov v javnih ustanovah (izobraževalne, zdravstvene in socialno-varstvene ustanove, upravne enote idr.), v šolah in vrtcih pripraviti načrt za aktivacijo dodatnih prostorov za izvajanje pouka v manjših skupinah, pa šolanje na prostem, predvideti kadrovsko okrepitev za šole in vrtce, vsem zaposlenim, ki se okužijo s koronavirusom, pa zagotoviti 100-odstotno nadomestilo plače zaradi bolezni, ne glede na vir okužbe. Enako mora veljati tudi za nadomestilo plače ob karanteni na domu zaradi stika ali suma stika z okuženo osebo. Poleg tega so potrebne še zakonske poenostavitve in dodatne spodbude za delo na domu, izboljšanje komunikacije z javnostjo, ki vključuje tudi pojasnila glede cepljenja in odpravo vseh dvomov, povezanih z njim, predvidljivost ukrepov ipd. Že danes je treba sprejeti tudi ukrepe, ki bodo med morebitno epidemijo omogočili čim bolj nemoteno delovanje celotnega javnega zdravstvenega sistema. Zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov nikakor ne sme zastati obravnava »preostalih«, tj. necovidnih, bolnikov (na primer onkoloških, kroničnih bolnikov ipd.). To bi na zdravju ljudi lahko povzročilo veliko večjo škodo, kot jo povzroča okužba s koronavirusom, kar smo lahko videli pri zadnjem valu epidemije.

Na vse to smo vlado v Stranka LMŠ opozarjali, ji predlagali ukrepe. A ni bilo odziva, danes pa se kaže, da je prav odsotnost teh ukrepov pripeljala do katastrofalnih posledic v času zadnje epidemije. Upanje, da bi vlada vsaj čez letošnje poletje pripravila in razkrila jasne scenarije za preprečevanja širjenja virusa, predstavila z ustavo skladne ukrepe, na zalogo pripravila ukrepe za pravočasno in ustrezno pomoč prizadetim skupinam, je vse manj oziroma skoraj nič na žalost. In spet bo vse prepuščeno improvizaciji in stihiji, v kolikor se bodo napovedi nekaterih strokovnjakov o razmahu virusa jeseni uresničile. Upajmo, da se motijo, a bilo bi dobro, da je država vsaj tokrat pripravljena.

Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ