Brane Golubović: Bo vlada – kot v posmeh svetovnemu dnevu voda – dovolila neprimerno in nevarno gradnjo na vodonosnikih, ob rekah, potokih, morju?

Jutri je svetovni dan voda, ko bodo nekateri politiki sporočali, kako pomembna je voda in javnost opozarjali na omejenost in ogroženost vodnih virov po svetu. Se še spomnite, kako ponosni smo bili leta 2016 na spremembo ustave, ko smo vanjo zapisali pravico do pitne vode? Jaz se, saj sem pri tem tudi sam aktivno sodeloval.

Takrat nas je bilo strah, da bi vodni viri in pitna voda zaradi svoje redkosti v bližnji prihodnosti postali tržno blago. Dejstvo je, da se zaradi naraščanja populacije, urbanizacije, potreb industrije in kmetijstva, onesnaževanja voda, podnebnih sprememb … povpraševanje po pitni vodi povečuje. Gre za redko dobrino, od katere je odvisno življenje na planetu in nima alternative. Redka dobrina, ki jo potrebuje prav vsako živo bitje na planetu, pa je vsekakor zanimiva za trg.

Novembra 2016 nam je z zavedanjem, da so vodni viri in pitna voda javno dobro, namenjeno vsem, uspelo. V ustavi smo zaščitili vodne vire, pitno vodo in vodooskrbo prebivalstva. Takrat niti pomislil nisem, da bo dobra 4 leta kasneje največja grožnja pitni vodi ravno država, vlada. Pa se je s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o vodah zgodilo prav to.

Predlagani vladni zakon o vodah namreč omogoča vladi, da s svojim aktom za posamezni del vodovarstvenega območja določi izjeme, ki omogočajo gradnjo in delovanje naprav, ki pri  obratovanju vključujejo nevarne snovi ali so namenjene njihovi proizvodnji in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje. Takšni posegi so bili do zdaj z zakonom izrecno prepovedani, saj lahko močno vplivajo na vodne vire in okolje, s tem pa tudi na zdravje in življenje ljudi. Tovrstno početje je tudi v nasprotju s cilji vodne direktive, s 70.a členom Ustave RS in s temeljnimi določbami Zakona o varstvu okolja.

Druga problematična sprememba, ki so jo v predlog zakona vnesli šele po javni razpravi, pa na vodovarstvenem območju omogoča gradnjo objektov v javni rabi po gradbenem zakonu. Ta zakon določa zelo obsežen seznam objektov v javni rabi, ki imajo lahko negativen vpliv na stanje voda (hoteli, gostilne, trgovine, terminali, upravne stavbe, obredne stavbe, pokopališča …). Tako se torej še dodatno širi nabor možnih gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih, kar pa je nesprejemljivo, saj tako država širi tudi krog tveganih situacij, v katerih bi lahko bili ogroženi vodni viri.

Kot vidimo, gre za dve spremembi, ki lahko negativno vplivata na okolje in stanje površinskih ter podzemnih voda, zato je za nas nesprejemljivo, da je javna razprava o teh spremembah trajala samo 14 dni, da se zakon sprejema po skrajšanem postopku in da je vlada v zakon šele po javni razpravi umestila nekatere določbe, ki so škodljive za okolje in vodne vire, s čimer je stroki, nevladnim organizacijam in lokalnim skupnostim onemogočila opredelitev do novih predlogov. O vsaki večji spremembi zakona o vodah bi morali vedno opraviti široko razpravo, v kateri bi morala imeti ključno vlogo vodna stroka. Pri tem zakonu ni bilo tako. Razlogi so več kot jasni. Ne gre jim za zaščito voda in okolja, zato so spremembe skrivali in zato vladna ekipa z njimi hiti.

V LMŠ smo odločeni, da preprečimo potencialno škodo, ki jo lahko povzroči predlagana novela zakona o vodah. Zato smo pripravili dopolnila, s katerimi želimo zaščititi vodne vire pred gradnjo nevarnih objektov na vodovarstvenih območjih, kar skuša uzakoniti vlada.

Če bo vladajoča koalicija sprejela vladni predlog novele zakona o vodah brez naših dopolnil, se bo posameznikom in družbam, ki imajo pred očmi le lasten ekonomski interes, odprla možnost, da ga za ceno pitne vode tudi udejanjijo ter s tem močno ogrozijo pravico prebivalcev Slovenije do pitne vode. Morda še ne takoj, a vrata za katastrofo bodo na stežaj odprta in vodni viri bodo potencialno ogroženi. Za onesnaženje podtalnice je dovolj že ena sama nesreča.  Se kot država nismo ničesar naučili iz Anhovega, Kemisa, Magne, kemične tovarne v Dekanih, ki je danes že zaprta, kanalizacije čez vodonosnik v Ljubljani?

Zakon o vodah je treba zavrniti – v  korist zdrave pitne vode, čistega okolja, javnega dobra, države in ljudi. Morebitne spremembe zakona pa pripraviti v sodelovanju s stroko in civilno družbo ter s pogledom v prihodnost – kako strateška dobrina bo pitna voda.

Državni zbor bo o škodljivih spremembah zakona odločal 30. marca. Sprejemanje tako škodljivega zakona samo teden dni po svetovnem dnevu voda pa ni naključje. S tem vlada kaže svojo moč, da si lahko privošči vse. Tudi neprimerno, nevarno in nedopustno gradnjo na vodonosnikih, ob rekah, potokih, jezerih in morju. A tega ne bomo dovolili. Vztrajali bomo s pritiski. Ne bomo se predali. Pri skrbi za pitno vodo ne sme biti kompromisov, voda nima alternative in jo moramo zato še posebej varovati.

Ob jutrišnjem svetovnem dnevu voda bom o nujnosti zaščite pitne vode in voda nasploh ter o nevarnostih predlaganega zakona o vodah s strokovnjakoma in evropskim poslancem govoril na okrogli mizi.

Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ