Andreja Zabret: Z denarjem ljudi je treba ravnati gospodarno, učinkovito in transparentno

Če bi politiko spremljala zgolj s kavča potem bi bila – ne da bi vsaj malo razmislila – verjetno zadovoljna: znižujejo se davki, dobila bom višjo neto plačo, ne bo mi treba plačevati dolgotrajne oskrbe iz lastnega žepa … ukrepi vlade se mi lahko zdijo celo všečni in dobronamerni. Ja, saj je kriza, ta vlada res vsem pomaga. Ampak to bi bil zgolj odziv na »prvo žogo«. Hkrati sem tudi prepričana, da ljudje niso tako naivni, kot morda ta vlada misli. Ljudje se zavedajo, da bo te bombončke enkrat treba vrniti.

Z denarjem ljudi je treba ravnati gospodarno, učinkovito in transparentno. Ne vem pa, če se tega zaveda trenutna oblast s finančnim ministrom na čelu.  In tej vladi za državno potrošnjo – ob interventnih zakonih t. i. PKP-jih, predlogih zakonov, ki nas še čakajo in vseh drugih dejanjih, kot kaže, ni treba polagati računov. Preprosto dela, kar želi.

Zakaj to pišem?

Zato, ker vlada z javnimi financami ravna negospodarno, neodgovorno, netransparentno. Pozor – na to v vseh rednih mesečnih objavah, ocenah proračunskih dokumentov posredno opozarja tudi Fiskalni svet.

Vlada oziroma vladajoča stranka SDS skupaj s svojimi koalicijskimi partnerji deluje po principu, če bomo večini prebivalstva nekaj dali, bo verjetnost za vnovično izvolitev večja. Takšno razmišljanje vlade je nesprejemljivo, vladno ravnanje pa še bolj. Izrazito neodgovorno je. Razumem, da so spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov, ki določa, koliko sme država največ porabiti, in jih pravkar obravnavamo v parlamentu, pripravljeni v času negotovih makroekonomskih razmer in da obstajajo izjemne okoliščine. Fiskalni svet in Evropska komisija sta dala zeleno luč za začasno odstopanje od fiskalnih  pravil, vendar, ponavljam, le za covid stroške in ne vse kar po dolgem in počez.

Vlada LMŠ je z javnimi financami ravnala drugače. V letu 2019 se je dolg nominalno zmanjšal za 620 milijonov evrov. Po zaslugi premišljenega ravnanja z javnimi financami imamo dobre bonitetne ocene. Fiskalno pravilo je zamrznjeno že od 17. marca 2020, torej skoraj od prve epidemije. Vendar ta vlada to jemlje preveč zlahka in negotove razmere izkorišča, namesto da bi bila dodatno previdna pri proračunskem načrtovanju.

Povečanje dolga v krizi je treba učinkovito izkoristiti za krepitev gospodarskega potenciala, za izdatke, ki prinašajo dodano vrednost, investicije, ki bodo v prihodnosti prinašale gospodarsko rast, zaposlovanje, konkurenčnost, ne pa za izdatke, ki nimajo nobene povezave s covid krizo, ampak gre le za kupovanje volilnih glasov.

Z odlokom proračunsko porabo za letos zvišujemo za dodatnih 800 milijonov evrov. Nič čudnega, saj je vlada že v prvih treh mesecih letošnjega leta pridelala za skoraj 1,3 milijarde evrov primanjkljaja, kar je skoraj polovica s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021.

In če povzamem, kaj ta vlada še namerava storiti, lahko ugotovim, da gremo v katastrofo:

·       Zaradi socialne kapice v predlaganem zakonu o debirokratizaciji naj bi se v pokojninsko blagajno letno steklo vsaj 100 milijonov evrov manj.

·       Nadgradnja davčnega sistema, ki jo je pripravil minister Šircelj, bo letno zmanjšala prihodke od dohodnine za skoraj 250 milijonov.

·       Zakon o investicijah v Slovensko vojsko nas bo letno za stal več kot 100 milijonov evrov.

·       Zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi letno predvideval financiranje iz proračuna v višini 300 milijonov evrov.

·       Da ne govorimo o vseh PKP-jih, ki so uzakonili sistemske ukrepe.

·       Na prihodkovni strani pa vlada ne naredi popolnoma nič, noče uvesti niti davka na digitalne storitve (ki ga EU priporoča kot dodatni proračunski vir), z izgovorom, da čakamo na rešitev znotraj OECD in EU.

Očitno minister Šircelj – ki nima nobene strategije, kako naprej – misli vso razliko pokriti z dodatnim zadolževanjem, predvsem pa s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost. A treba je vedeti, da teh sredstev ne bomo mogli nameniti za pokrivanje javnega dolga.

Vse kar počne ta vlada je razgradnja javnih financ, je finančno huliganstvo, ki pa ni naključno, pač pa premišljeno in zavestno.

Andreja Zabret, poslanka LMŠ