Z današnjim sprejemanjem predloga Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je vlada ponovno presegla samo sebe. Namreč, ko misliš, da so dosegli že dno, padejo še nižje. Gre za popolnoma nov zakon, ki obsega 150 strani, skupaj s pripadajočimi uredbami in pravilniki celo 202 strani. Zakaj je to pomembno? Zato, ker ga je vlada pripeljala v državni zbor brez javne obravnave, brez stroke, tako pomemben zakon.V nadaljevanju moje današnje stališče na 29.seji državnega zbora.
V LMŠ menimo, da gre pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za problematiko, ki je izjemno pomembna in ji je treba nameniti veliko pozornosti, saj se stalno posodablja, zato smo predlog zakona začeli brati s pozitivnim zanosom, a ni trajalo prav dolgo.
Prav neverjetno je, kako koaliciji uspe skoraj prav v vsak zakon vtakniti rešitve, ki kažejo na že kar klinično sliko želje po spreminjanju vseh delujočih podsistemov, ki jo tokrat dopolnjuje z željo po popolnem nadzoru državljanov.
Začnimo s pripombo Zbornice računovodskih servisov, ki opozarja, da predlagani zakon sploh ni bil predmet javne obravnave, saj je bil v javni obravnavi predlog novele, čemur je na seji posredno potrdil tudi predstavnik Urada. V LMŠ smo mnenja, da so bili s tem kršeni utečeni in demokratični postopki priprave zakona in bi moral biti zakonodajni postopek ustavljen, predlog zakona pa objavljen na način, kot je predviden za postopke priprave predpisov.
Kar skrbi, je tudi, da je Informacijska pooblaščenka detajlno pojasnila, da številne določbe, niso skladne z Ustavo RS in Splošno uredbo o varstvu podatkov, a koalicija SDS, NSI, Konkretno s podporniki (SNS, DESUS) na to ne odreagira. Zakonodaja glede varovanja osebnih podatkov je ne zanima.
Urad za preprečevanje pranja denarja bo po tem zakonu lahko zbiral podatke iz praktično vseh evidenc v državi. Inšpektorji urada naj bi po novem imeli možnost brez sodne odredbe vstopiti v prostore proti volji njihovega lastnika, pregledovali bodo lahko dokumentacijo in opravljali druga preiskovalna dejanja. Banke, hranilnice in druge plačilne institucije bodo morale uradu poročati o vseh gotovinskih in negotovinskih transakcijah nad 15.000 evrov, ne glede na to, ali so te po kriterijih pranja denarja ali financiranja terorizma tvegane ali ne.
Nadalje bo Urad poročal le vladi, državnemu zboru pač ne, hkrati pa po lastni presoji ..ponavljam še enkrat.. po lastni presoji…lahko celo zavrnil posredovanje podatkov sodišču, državnemu tožilstvu in policiji.
Uslužbenci urada bodo tako lahko pridobljene podatke posredovali tudi drugim organom, če bodo ti od urada zahtevali finančne informacije in analize. Katerim organom, bi po predlogu zakona določili trije ministri: za finance, notranje zadeve in pravosodje. A pozor k odločanju o tem, kdo vse bo lahko pridobival te podatke, jih po predlogu zakona ne zavezujejo nobeni kriteriji.
Vse to odpira velik prostor za zlorabo podatkov v politične in druge namene. Že tako lahko beremo, da se je novo vodstvo Urada iz prostorov urada odločilo preseliti dokumentacijo o zadevah, ki jih je urad vodil v zadnjem desetletju in pol. Poleg tega se vedno bolj govori, da naj bi vodilni na uslužbence pritiskali z zahtevami za obravnavo ljudi, ki niso po volji vladajoče stranke.
Če v obzir vzamemo še predlog Kazenskega zakonika, ki ga je vladajoča koalicija podprla na odboru, je jasno, da se pred volitvami vse dela na tem, da bi se nekatere »prvorazredne« izbrance čimprej oprostilo, vse ostale pa protiustavno nadziralo in zbiralo njihove podatke.
Zato bi bilo prav, če si bo koalicija izglasovala tako sporen zakon, da gre zakon tudi v ustavno presojo.
Predlogu zakona v LMŠ močno nasprotujemo.
Andreja Zabret, poslanka LMŠ
