Andreja Zabret: Ukrepe za blaženje krize potrebujemo, a naj bodo premišljeni in ne za vsako ceno

Poslanka LMŠ Andreja Zabret je na ministra za finance naslovila poslansko vprašanje.

Že ob sprejemanju prvega »mega zakona« za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo sem vas spraševala po virih financiranja in finančni konstrukciji izvajanja predlaganih interventnih zakonov.

Prvi »mega zakon« je začel veljati 11. 4. in ima ocenjene finančne posledice neposredno za proračun v višini 3 milijard. V zgodovini Slovenije še nismo sprejemali tako pomembnih javnofinančnih ukrepov, zato se pojavljajo tudi vprašanja, kje bomo dobili denar, kako bomo zadolžili državo.

Sedaj imamo pred seboj dva nova zakona, ki še dodatno obremenjujeta državni proračun. Ko seštejemo skupne izdatke, to za slovenski proračun vsekakor niso majhne številke. Ob tem moram poudariti, da ukrepe res potrebujemo in da država v takih trenutkih mora odigrati svojo vlogo, a ne za vsako ceno. Vse te izdatke bomo morali državljani, državljanke in gospodarstvo vrniti.

Proračun 2020-2021, ki ga je pripravila in sprejela vlada Marjana Šarca, je zasledoval cilj zniževanja javnega dolga in stroškov obresti. Zato je za leto 2020 v proračunu za obresti namenjeno 752 milijonov evrov, kar je najmanj po letu 2012 in 331 milijonov manj kot leta 2014, ko so bile obresti najvišje. Javni dolg sektorja država bi tako leta 2020 znižali na približno 62 %, leta 2021 pa pod mejo 60 % BDP, ki jo kot najvišjo dopustno mejo zadolženosti določa tako imenovani Maastrichtski kriterij. A kljub temu, da trenutno tudi Evropska komisija omogoča rahljanje fiskalnega pravila, je vseeno treba biti previden.

SURS je pred dnevi objavil podatke, da je dolg države na dan 31. 12. 2019 31,8 milijarde evrov, kar pomeni 66,1 % BDP. V tem podatku še niso upoštevane napovedi Ministrstva za finance, saj še ni bila sprejeta vsa zakonodaja na področju blaženja posledic epidemije. To pomeni, da je dolg še višji, saj smo se v letošnjem letu tako že zadolžili likvidnostno ter z izdajo obveznic. Samo letošnja zadolžitev bi nas potisnila v velik javni dolg in delež v BDP krepko nad 70 % BDP in vemo, kaj to pomeni za boniteto Slovenije na finančnih trgih.

Zato vam minister postavljam vprašanja:

  • Glede na to, da smo se v letošnjem letu že zadolžili za najmanj 3 milijarde in glede na vse izdatke, ki jih bomo občutili s sprejetjem Predloga zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic pandemije COVID-19, me zanima, koliko se bomo po vašem mnenju še zadolžili in kakšno bo predvideno stanje dolga na dan 31. 12. 2020?
  • Koliko bo Slovenija dobila od vseh predvidenih evropskih mehanizmov in pa kakšna bodo ta sredstva, ki jih bomo lahko koristili – povratna, nepovratna oz. pogojna ali brezpogojna, čemu se bomo morali v zameno odpovedati, da bomo lahko koristili ta sredstva, bodo morda potrebne strukturne reforme – prosim za podrobno obrazložitev po posameznih mehanizmih.
  • Glede na to, da je vlada za namen zagotavljanja sredstev za izvajanje ukrepov povezanih z epidemijo v 12. členu Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) pridobila pooblastila za prerazporejanje v okviru sprejetega proračuna, pri čemer ne potrebuje odobritve Državnega zbora, me zanima, do katere mere znotraj obstoječega proračunskega okvira lahko vlada prerazporeja brez rebalansa proračuna in iz katerih postavk nameravate prerazporejati?
  • Kdaj boste pripravili predlog odloka za višanje zgornje meje odhodkov za leto 2020?