Andreja Zabret: Odločitev, ali bomo posledice covid krize reševali z dobrimi ali slabimi dolgovi, je v rokah vlade. Ta ima ogromno odgovornost, da Slovenijo popelje po pravi poti

Vsi se zavedamo resnosti situacije, a če je bilo v prvem valu, ko smo o virusu in njegovih posledicah vedeli premalo še nekako razumljivo, da se je zgodil lock-down, pa je to v drugem valu neodgovorno. Neodgovorno predvsem zato, ker je vlada od konca maja – ko je s famoznim preletom letal preklicala epidemijo – pa vse do septembra spala. Seveda le, kar se tiče priprav na drugi val. Da bo prišel, smo vedeli, nanj je opozarjala stroka, a se je vlada kljub temu ukvarjala z vsem drugim – denimo s kadrovanjem po vseh možnih institucijah in reševanjem hrvaškega turizma. Toliko o besedah predsednika vlade, da zdaj pa o virusu res vemo veliko več in bo zato lažje.

A lažje je predvsem prijateljem predsednika vlade. Poznamo ekspertno skupino strokovnjakov pod vodstvom Mateja Lahovnika, ki bo menda rešila slovensko gospodarstvo. Ne samo, da skupina ni imela niti pravne podlage za delovanje, pod krinko si je želela pridobiti tudi dostop do vseh administrativnih registrov na SURS-u, tudi do najobčutljivejših informacij o osebah in podjetjih. In še: učinke vladnih ukrepov na korona krizo bi preučevali kar tisti, ki so jih predlagali.
Zato so potrebovali  drugačno sodelovanje državnega statističnega urada in zato se je moral direktor SURS-a prvič v zgodovini naše države predčasno posloviti. Ker pač ni pristal na zahteve članov skupine in ni želel delovati protizakonito.  

Skupina je menda delala pro bono, a zdaj vidimo, da so vendarle dobili plačilo.  Ti pro bono strokovnjaki namreč zdaj sedijo v nadzornih svetih državnih podjetij: na SID banki gospoda Polanec in Masten, na Krki gospod Lahovnik, na SDH gospod Simič … kot je na slovenskih železnicah gospod Matoz, hišni odvetnik SDS-a.

S tem se je ukvarjala vlada. Potem pa jo je presenetil drugi val – številke okuženih rastejo, za oskrbo bolnikov imamo premalo postelj in osebja, dobili smo policijsko uro, gibanje je omejeno na občine, tukaj je drugi lockdown.

In dejstvo je, če bi se vlada na drugi val pripravila pravočasno, tako strogi ukrepi verjetno sploh ne bi bili potrebni.

Njihove posledice smo spoznali že spomladi in te še trajajo, nekatere bodo opazne šele kasneje – poznalo se bo na gospodarstvu in bodoči ekonomski sliki Slovenije pa tudi na psihološkem stanju ljudi. Prav boli me srce, ko pomislim,  kakšne bodo te posledice!

Strašenje ljudi, spreminjanje ukrepov praktično iz ure v uro, medtem ko se jih vidni člani vlade, torej ministri ali pa celo direktor NIJZ ne držijo, nato pa iščejo neprimerne izgovore – vse to je skrajno nesramno in ponižujoče do državljanov. Vlada pač misli, da ji je dovoljeno vse, za to pa izrablja trenutne razmere.

Pa ni tako – prav zaradi razmer bi morali biti toliko bolj previdni in dosledni, da bi ljudje vladi zaupali. Da bi zaupali, da delajo za dobro vseh, ne le za lastne interese.

Drži, da lockdowni učinkovito omejujejo širjenje virusa, a hkrati po mnenju ekonomistov lockdowni peljejo tudi v novo recesijo. Pojavljajo se zombi podjetja, ki brez državnih korona pomoči ne morejo več preživeti.

Torej takoj, ko bodo ukrepi nehali delovati, nas poleg zdravstvene krize lahko čaka še ekonomska … nezaposlenost, stečaji … ali ima vlada tu kakšno strategijo?

Hkrati pa niti ne vemo, kaj vlada počne z javnim denarjem. Niti Fiskalni svet iz rebalansa letošnjega proračuna ni znal jasno razbrati, kolikšni in kaj so COVID izdatki. Gre torej za NETRANSPARENTNOST, ki pa je,  glede na to, da država izjemno povečuje odhodke in javni dolg, popolnoma nesprejemljiva.

In jasno je: ta vlada je v le nekaj mesecih državo spravila v ogromne dolgove.

·        Ob rebalansu letošnjega državnega proračuna, ki naj bi namesto načrtovanih 400 milijonov presežka leto zaključil z rekordnimi 4,2 milijardami primanjkljaja, nas čaka še sprejetje proračunov za prihodnji dve leti, oba z milijardnimi primanjkljaji – v treh letih naj bi tako državni proračun »pridelal« 8,5 milijard primanjkljaja.

·        Državna zakladnica se je letos zadolžila že za sedem milijard evrov (in ob tem odplačala dve milijardi zapadlih obveznic).

·        Dolg sektorja država, ki je ob koncu leta 2019 znašal 31,7 milijarde evrov, pa naj bi konec letošnjega leta znašal že skoraj 38 milijard.

Ob tem pa se sprašujem – zakaj vsi ti primanjkljaji in višji dolg, kje so potem vse tiste silne milijarde, ki jih je Janez Janša izpogajal v Bruslju?

Da ne bo pomote, zadolževanju ne nasprotujemo, trenutno prav na tak način nastalo krizo rešuje vsa Evropska unija.  Za razliko od prejšnje krize se je namreč tokrat spremenila makroekonomska doktrina – države pomagajo ljudem in gospodarstvu, spodbujajo potrošnjo in za to se je treba zadolževati.  

A pomembno, celo najpomembnejše je, da se zadolžujemo PAMETNO – za projekte, ki bodo v prihodnje poganjali našo gospodarsko rast, s tem pa se bo relativno glede na BDP zmanjševal javni dolg. Gre za zeleno-digitalno preobrazbo, energetsko sanacijo, učinkovito rabo energije, shranjevanje energije, zeleno tehnologijo v proizvodnji, transportno in socialno infrastrukturo, e-mobilnost, digitalno poslovanje.

Za te projekte se je treba zadolževati in porabiti EU sredstva, ki so na nam voljo v naslednjih nekaj letih.  Če namreč zadolževanja, ki nam tako povečuje javni dolg, ne bomo uporabili za multiplikativne investicije ali za izboljšanje ustroja gospodarstva, nas čaka še ena dolžniška kriza.  In njene posledice bodo občutile še naslednje generacije.

Odločitev, ali bomo izbrali dobre ali slabe dolgove, je torej v rokah vlade. Gre za ogromno odgovornost, da Slovenijo popeljejo po pravi poti.

Me pa skrbi modus operandi te vlade. Tako, kot se ignorantsko obnaša do ljudi, tako je pripravila tudi osnutek Nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje, ki je osnova za črpanje EU sredstev.

Evropska komisija ima resne pripombe na načrt. Ocenjujejo:

·        da je presplošen,

·        površno sestavljen,

·        vrednosti projektov pa bistveno presegajo znesek, ki ga ima Slovenija na voljo.
Spet torej premalo preglednosti in premalo konkretnosti. Obnašajo se, kot da bi to bil denar vladajoče SDS. Ampak ne, to je denar vseh državljank in državljanov, zato bi bilo prav, da o tem, za kaj ga bomo porabili, opravimo široko javno razpravo. Žalostno je, da za zdaj več vemo o francoskem in slovaškem načrtu.

In še nekaj me skrbi. Do zdaj se vlada s svojimi gasilskimi ukrepi za blažitev posledic epidemije v gospodarstvu ni ravno izkazala. Učinkovitost ukrepov ni taka, kot se hvalijo.

·        Slovenija  je ukrepe sprejela  z zamikom 2–5 tednov za drugimi državami.
·        Zamujali smo z implementacijo ukrepov na področju spodbud za zaposlene.
·        Zaradi tega je izkoriščenost ukrepov s fiskalnimi učinki do konca avgusta  le 36 odstotna (1,9 milijarde evrov).
·        Da ne govorim o poroštveni shemi za likvidnost gospodarstvu, ki jo je vlada napovedala kot ključni element za reševanje likvidnosti podjetij in gospodarstva. Medtem ko je bil v Nemčiji to eden od prvih ukrepov, ta shema pri nas še zmeraj ne deluje.
·        Zakon je bil sprejet aprila, vlada pa je šele konec junija sprejela uredbo, ki je omogočala, da so banke lahko začele operativni proces odobravanja posojil.
·        Tako je vlada zapravila preveč časa in podjetjem, ki so imela likvidnostne težave, pomoči ni ponudila pravočasno.  Podjetja, ki bi posojila najbolj potrebovala, jih torej niso dobila.
·        V LMŠ smo pripravili amandma, s katerim bi zagato rešili, pa ga je koalicija gladko povozila.
·        Od skupne kvote 2 mrd poroštev, je bilo po podatkih SID banke do 16. oktobra porabljenih le 30, 57 milijonov evrov. Za 23 kreditov.
·        Pri odlogu odplačevanja posojila, ki ga je mogoče odložiti za eno leto, pa so številke povsem drugačne. Oddanih je bilo skoraj 25 tisoč vlog – od tega gre kar v 18.000 primerih za vloge fizičnih  oseb, kar kaže na veliko stisko ljudi pri odplačevanju kreditov in ne predstavljam si, kaj bo čez eno leto.

Da zaključim. Prav je, da država ljudem in gospodarstvu pomaga, intervencionizem države je bil zaradi covida-19 nujen, tako je v trenutnih razmerah odreagirala tako rekoč vsa Evropa, a poudarjam: najpomembneje je, kako ta denar porabimo. Ali torej investiramo le v kratkoročne ukrepe in gašenje požara ali gledamo naprej in z ukrepi spodbudimo gospodarsko rast. Pomembno je tudi, da vlagamo v znanost, raziskave.

Bojim se, da bomo zaradi nepremišljenih ukrepov in ne transparentnosti, ter samozadostnosti te vlade ta račun odplačevali veliko dlje, kot bi ga, če bi vlada izbrala nekoliko drugačne, učinkovitejše ukrepe in jih tudi bolj dodelala.

Andreja Zabret, poslanka LMŠ