Andreja Zabret: Od kakovostnih podatkov, ki jih priskrbijo računovodski servisi, je odvisna tudi javnofinančna slika države in vsi mi – državljanke in državljani

Mislim, da se bolj ali manj vsak podjetnik zaveda, da je kakovosten računovodski servis pozitiven strošek podjetja. Posledice slabega računovodenja so lahko nezmožnost pridobitve (ugodnih) posojil, dodatno odmerjeni davki, nezaupanje poslovnih partnerjev, v skrajnem primeru tudi izguba podjetja in lastnega premoženja.

Kot zunanji  uporabnik računovodskih informacij nastopa tudi država, zato bi se morala nujno zavedati, da šele z zagotavljanjem ustreznih pogojev dela za računovodske servise lahko od njih pridobi kakovostne in zanesljive podatke, ki so ključni za načrtovanje ekonomske ter finančne politike.

Podjetniki so pri poslovanju zavezani k oddajanju vrste poročil, obračunov, poročanju statistik, poročanju AJPES-u, Banki Slovenije, Intrastatu in ostalim. Vse to v njihovem imenu oddajajo računovodski servisi, ki morajo zagotoviti kakovostne podatke in upoštevati oddaje v zakonskih rokih.

Država in njene institucije (kot so UMAR, Banka Slovenije, Statistični urad, Fiskalni svet) ta poročila koristijo za svoje delovanje. Na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo računovodski servisi, tako omenjene institucije izdelajo denimo napovedi makroekonomskih gibanj, gospodarske rasti in BDP-ja, plač v javnem sektorju ter gospodarstvu, zaposlenosti … ravno te napovedi pa so ključne za pripravo ekonomske in fiskalne politike ter različnih reform tako v zdravstvu in na področju dolgotrajne oskrbe kot tudi na davčnem področju in področju javnega izobraževanja. Skratka, podatki, ki jih priskrbijo računovodje, omogočajo delovanje in razvoj države.

V zadnjem letu smo sprejeli nemalo paketov interventnih zakonov, delo računovodji pa se je – temu primerno – podvojilo. Ukrepi po PKP-jih so namreč izredno zapleteni, nejasni. Računovodje porabijo ogromno časa za interpretacijo teh zakonov, iskanje odgovorov in naknadno pridobivanje informacij. Ravno zakoni in ukrepi, ki so ključni za reševanja gospodarstva med epidemijo, so jim torej naložili še nova dodatna poročanja, vloge, preverjanja, priprave odredb za čakanje na delo in skrajšan delovni čas.

Računovodje zato opozarjajo, da bo priprava kakovostnih in zakonsko pravilnih letnih poročil in davčnih obračunov težko izvedljiva, saj še nimajo vseh informacij, niti ne odločb glede čakanja na delo, za delo od doma in skrajšan delovni čas. Ob tem se dejstvo, da so vsi roki za oddajo obračunov in poročil ostali nespremenjeni, kaže kot absurdno in ignorantsko.

V LMŠ smo od računovodji dobili veliko sporočil in prošenj, naj jim pomagamo. Zato smo na vlado poslali poziv, naj podaljša rok za oddajo letnih poročil in davčnega obračuna za leto 2020. Odgovora še nismo dobili.

Vlada bi se morala zavedati, da je od kakovostnih podatkov, ki jih priskrbijo računovodski servisi, odvisna javnofinančna slika in nenazadnje vsi mi – državljanke in državljani.

Zato smo v LMŠ sklicali nujno sejo Odbora za finance, kjer bomo predlagali sklep, naj se podaljša rok za oddajo letnih poročil in davčnega obračuna za leto 2020 na 31. 5. 2021. S tem bi vsaj nekoliko omililo pritisk na računovodje, nenazadnje jim je država sama naložila tolikšno birokratsko breme.

Andreja Zabret, poslanka LMŠ