Andreja Zabret: Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost ni predvolilna kampanja, ampak je naložba v prihodnje generacije

Mehanizem za okrevanje in odpornost oziroma RRF (The Recovery and Resilience Facility) je nastal na ravni dogovora med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in voditelji EU ter predstavlja glavni instrument v okviru NextGenerationEU. Ključno vlogo bo imel pri tem, da si bo Evropa opomogla od gospodarskih in socialnih posledic pandemije, poleg tega pa bo prispeval k večji odpornosti evropskih gospodarstev in družb pred krizami, ki prihajajo, ter bo zagotavljal prehod EU v zeleno in digitalno.

Struktura mehanizma za okrevanje in odpornost temelji na šestih stebrih:

  • zelen prehod,
  • digitalna preobrazba,
  • ekonomska kohezija,
  • produktivnost ter konkurenčnost,
  • socialna ter teritorialna kohezija,
  • zdravstvena, gospodarska, socialna in institucionalna odpornost in
  • politika usmerjena v prihodnje generacije.

Vsi stebri so enako pomembni, projekti pa se morajo med seboj prepletati. Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost (NNOO) morajo slediti tovrstni strukturi. To velja tudi za slovenskega.

NNOO (Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost) mora:

  • upoštevati evropska reformna priporočila,
  • pri porabi vsaj 37 % odhodkov nameniti za naložbene cilje zelenega prehoda,
  • vsaj 20 % odhodkov pa usmeriti v digitalni prehod.

Prvič v zgodovini Evrope se bo zgodilo, da se bo EU kot en političen subjekt zadolžila na finančnih trgih in nato neposredno financirala države članice. Gre za znak solidarnosti in enotnosti med državami članicami. Vendar pa to ne pomeni, da sredstva, ki so nam na voljo, dojemamo kot samoumevna. Daleč od tega, nenazadnje bo neproduktivna uporaba škodljivo vplivala ne samo na Slovenijo, pač pa na celotno Evropo. Uredba, ki pogojuje črpanje teh sredstev, določa vrsto varovalk, ki onemogočajo, da bi se sredstva porabljala netransparentno ali v neskladju s postavljenimi smernicami in cilji. Do sredstev pa bodo upravičene le države, ki spoštujejo vladavino prava in temeljne vrednote Evropske unije. Uredba države članice zavezuje tudi k posvetovanju z vsemi, ki jih predvideni projekti zadevajo, torej lahko manko socialnega dialoga vpliva na to, da Evropska komisija NNOO označi kot neprimeren, na kar so njeni predstavniki že opozarjali.

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je trenutno eden izmed najbolj pomembnih dokumentov v Sloveniji in bi tako moral biti sprejet s širšim družbenim konsenzom. Naš NNOO moramo dobro zastaviti – pa ne le zato, ker to od nas zahtevajo evropske institucije, pač pa tudi zato, ker gre za razvojno preobrazbo Slovenije  v naslednjem desetletju. Odločiti se moramo, če bomo še naprej dajali prednost  investicijam in vprašanjem, ki so bila aktualna v prejšnjem stoletju, ali bomo izkoristili to priložnost in našo energijo, čas in denar posvetili projektom, reformam in družbenim vprašanjem, ki se umeščajo v stoletje, v katerem živimo.

Družba 21. stoletja in družba prihodnosti je – po mojem mnenju – družba znanja, ne družba betona. Beton oziroma posamezne ceste, krožišča in pločnike, ki jih – da ne bo pomote – prav tako potrebujemo, namreč lahko vidimo, a dejansko dolgoročnega učinka na našo prihodnost, na naša življenja in razvoj družbe ne bodo imeli. To lahko ponazorim tudi na primeru zdravstva – lahko gradimo nove bolnišnice, a kaj nam bodo pomagali le zidovi in prostori, če ne bomo imel dovolj kakovostnega in izobraženega kadra, ki bo zdravil ljudi.

Vlada se je priprave NNOO lotila s pristopom bottom–up, kar je v redu, če imaš v glavi neko vizijo, ki jo skušaš doseči, vendar izgleda, da ima vlada pri tem vprašanju glavo prazno. NNOO kot ga predlaga vlada, vsebuje predvsem všečne mikro projekte, na ravni posameznih občin, ki bodo vidni za namen prihodnjih volitev. Seveda je infrastruktura pomembna, ampak za to imamo druge vire financiranja. NNOO je namenjen pomembnejšim in dolgoročnejšim projektom in reforme, s katerimi bi mladim, perspektivnim ter izobraženim kadrom omogočili bolje plačana domača delovna mesta. To bi doprineslo tudi k večji stabilnosti pokojninske blagajne in višji kakovosti življenja. Končen cilj pa je poskrbeti za zdajšnje in prihodnje generacije.

Nacionalni načrt za okrevanje po pandemiji je velika in edinstvena priložnost, da se preobrazimo v pametno gospodarstvo z delovnimi mesti, ki bodo imela višjo dodano vrednost. K temu nas spodbuja in nenazadnje zavezuje Evropska komisija, se pa zdi, da ta vlada ne zmore preseči raznih delitev na »leve« in »desne«, »naše« in »vaše«, zavrača predloge opozicije, kar kaže na njeno nezrelost, in nezmožnost razumeti, da NNOO ni predvolilna kampanja, ampak je naložba v prihodnje generacije.

Andreja Zabret, poslanka LMŠ