Andreja Zabret: Na pol poln ali na pol prazen kozarec?

Vladne poteze še naprej razburjajo. Minister Hojs se še vedno (k sreči neuspešno) trudi, da bi si podredil policijo oziroma preiskovalne organe, s tem pa pod preprogo skril marsikatero nečednost. Aleksandra Pivec je končno odstopila, a žal z enega položaja premalo. Morda res ne bo več predsednica DeSUS-a, a na ministrski funkciji, prav tam, kjer si je privoščila največ nepravilnosti, ostaja. Pri tej vladi je to sicer povsem pričakovano, tako namreč delujejo že od vsega začetka, a zame in LMŠ je tako početje popolnoma nesprejemljivo in nedostojno. Tako kot je nedostojno zavajanje ministra Tonina, ki 780 milijonov € za nakup orožja in oklepnikov upravičuje oziroma opravičuje s piarovskimi pojasnili, da bomo s tem denarjem kupili helikopterje, ki bodo pomagali pri prevozu novorojenčkov. Še bolj nelogično pa je, da na eni strani pojasnjuje, kako potrebujemo orožje in oklepnike, na drugi strani pa opozarja, da moramo poskrbeti predvsem za kibernetsko varnost države.

Po izobrazbi sem ekonomistka, kot poslanka pa zelo aktivna članica parlamentarnega odbora za finance. Tudi zato me še posebej zanima, kaj vlada Janeza Janše počne z javnim denarjem. V senci prej omenjenih in politično zelo odmevnih tem je vlada namreč pripravila rebalans letošnjega proračuna. In bolj se bližamo njegovemu sprejemanju v državnem zboru, bolj se naši ministri trudijo javnosti prikazati, kako uspešni so.

A pri tem veliko stavijo na moč interpretacije, svoje interpretacije.  Saj vemo, vidiš lahko na pol poln ali pa na pol prazen kozarec. Zato si je treba naliti čistega vina in jasno, s podatki in kontekstom spregovoriti o finančni situaciji naše države, trenutnem rebalansu proračuna in evropskih sredstvih, ki so Sloveniji na voljo.

Če bi seštela številke vseh ministrov sedanje vlade in tudi poslancev, ki v en glas hitijo pripovedovati, kako dobro je predsednik vlade Janez Janša Sloveniji izpogajal evropska sredstva in kaj vse bodo s temi sredstvi financiral, lahko ugotovim le, da so ta denar že zdavnaj zapravili. Ob tem pa poudarjam, da nismo še prav nič dobili, prav tako država še nima izdelanih konkretnih projektov, na podlagi katerih bo denar tudi počrpala.

To je pravzaprav vzorec te vlade. Stvari skuša prikazati tako, kot ji ustreza. A v LMŠ znamo videti celoto. Zato vemo, da finančna luknja, ki so jo zvrtali v proračun, ne bo znašala le 4,2 milijarde €, kakršen naj bi bil primanjkljaj ob koncu leta, temveč bo šlo vsaj za 4,6 milijarde €. Pozabili so namreč omeniti, da je proračun za leto 2020, ki ga je pripravila še vlada Marjana Šarca, zdaj pa ga morajo zaradi svojih ukrepov popraviti, ob koncu leta predvideval presežek v višini 415 milijonov €.

Prav je, da država ljudem in gospodarstvu pomaga, intervencionizem države je bil zaradi covida-19 nujen, tako je v trenutnih razmerah odreagirala takorekoč vsa Evropa, a poudarjam: najpomembneje je, kako ta denar porabimo. Ali torej investiramo le v kratkoročne ukrepe in gašenje požara ali gledamo naprej in z ukrepi spodbudimo gospodarsko rast. Pomembno je tudi, da vlagamo v znanost, raziskave. A vlada Janeza Janše je prav v to področje finančno zarezala najgloblje.

Bojim se, da bomo zaradi nepremišljenih ukrepov ta račun odplačevali veliko dlje, kot bi ga, če bi vlada izbrala nekoliko drugačne, učinkovitejše ukrepe in jih tudi bolj dodelala.

Na to je opozoril tudi fiskalni svet. Do rebalansa ima zadržke. Pričakuje več transparentnosti. Pogreša tudi pojasnila, zakaj so med odhodki predvidene tako obsežne rezerve. Znova so spomnili, da realizacija vladnih ukrepov še zdaleč ni takšna, kakršno so vladni predstavniki napovedovali. In kje je proračunsko načrtovanje, usmerjeno v čas po koncu krize, se še sprašuje fiskalni svet.

Nismo se torej motili in nismo zgolj nagajali, kot nam to rada očita vlada, ko smo opozarjali na nepregledno in tudi nepremišljeno zapravljanje denarja, pri čemer so se predstavniki vladne koalicije hvalili, kako radodarni so in od ljudi zahtevali hvaležnost za ukrepe.

Toda sprejemanje učinkovitih ukrepov za najširši krog ljudi je naloga vsake vlade. Ljudje pa morajo vedeti tudi, da jim turističnih bonov vlada ni dala iz svojega žepa, ampak gre za javni denar in posojila. Vse to pa bomo morali nekoč poplačati. Vsi.  

Morda bi ob tem spomnila še na 44. člen ustave, po katerem ima vsak državljan pravico, da »v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.« Zato apeliram na državljanke in državljane: pojdite na volitve, ko bo do teh prišlo. Vaša neudeležba na volitvah je namreč velikokrat priložnost prav za tistega, za katerega ne želite, da vam vlada.

Andreja Zabret, poslanka LMŠ