Andreja Zabret: Politična jesen bo pestra, pravijo. Upam, da bodo zanjo poskrbeli dobri ukrepi, ne pa stopnjevanje vladnih nedemokratičnih potez

Medtem ko se vlada ukvarja z vsem mogočim, s stvarmi, ki nikakor ne pomagajo umiriti strasti ter klime v državi in družbi in ki ne pripomorejo k izhodu iz krize, ki jo je povzročila epidemija covida-19, dodatne posledice pa nas nedvomno še čakajo in to že zelo kmalu. A upam, da se vsaj del ljudi na finančnem ministrstvu odgovorno, brez populizma in strankarske ideologije ukvarja s pripravo dobrega in učinkovitega rebalansa letošnjega proračuna.  

Vladna komunikacija glede financ je velikokrat zavajajoča, ves čas se trudijo prikazovati samo eno stran medalje, tisto, s katero se lahko pohvalijo, češ kako uspešni in radodarni so, vse možne pasti pa »pozabijo« omeniti oziroma jih – če povem bolj neposredno – namerno zamolčijo.

Zato me niti ne čudi, da so se po Janševi razglasitvi »velike zmage« na pogajanjih o večletnem evropskem proračunu pojavila vprašanja, ali je Slovenija še neto prejemnica evropskih sredstev ali se je morda že preselila med neto plačnice. Zakaj? Zato, ker predsednik vlade Janez Janša preprosto ni povedal vsega.

10,5 milijard evrov se na prvi pogled zdi veliko. Je uspeh, a zgolj, če »pozabimo« (tako kot je to storil premier Janša) odgovoriti na nekaj bistvenih vprašanj – prav ti odgovori nam namreč pokažejo precej drugačno sliko:

  1. Koliko bo Slovenija v evropski proračun vplačala? Po nekaterih ocenah oz. izračunih namreč razlika med vplačanimi sredstvi in denarjem, ki nam je na voljo, znaša le še dobro milijardo evrov.
  2. Posojila. Ta niti ni rečeno, da jih bomo koristili, saj se lahko Slovenija trenutno sama zadolžuje po takšnih ali še ugodnejših pogojih.
  3. Koliko sredstev nam bo uspelo počrpati in predvsem za kaj jih bomo porabili. To je ključno vprašanje, le na podlagi tega bomo namreč lahko ocenjevali, kako uspešna je bila Slovenija na tem področju. Glede na pretekle izkušnje pa bo to tudi največji izziv …

… poleg odpravljanja posledic covida-19, vključno s padcem gospodarske aktivnosti. Podatki niso prav spodbudni:

  • UMAR je v svoji poletni napovedi ocenil, da bo BDP letos padel za 7,6 %.
  • Z ministrstva za finance so sporočili, da je državni proračun v prvih šestih mesecih letošnjega leta izkazal približno 1,9 milijarde evrov primanjkljaja.
  • Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so bili v tem obdobju za 18,1 % ali 784,8 milijona evrov nižji kot v enakem obdobju lani (DDV je bil nižji za 17,2 %, dohodnina za 14,4 %, davek od dohodka pravnih oseb pa je bil kar za 45,7 % nižji kot v enakem lanskem obdobju).
  • Zvišala se je tudi brezposelnost. Ob koncu julija 2020 je bilo registriranih
    89 397 brezposelnih oseb. V primerjavi z julijem 2019 je bila brezposelnost večja za 17 547 oseb ali za 24,4 %. V obdobju prvih sedmih mesecev je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 12,2 % oseb več kot v primerljivem obdobju leta 2019.
  • Po tem, ko se je vlada Marjana Šarca uspešno lotila zniževanja javnega dolga in ga lani znižala na dobrih 66 % BDP, pa je vlada Janeza Janše napovedala, da se bo javni dolg letos zvišal na 82,4 odstotka BDP.

Vse skupaj pomeni, da smo v zelo kratkem času zapravili ves proračunski presežek, ki ga je pridelala vlada Marjana Šarca, stranki (v mislih imam predvsem SDS in NSi), ki sta takrat iz udobne opozicije zahtevali celo ustavno presojo rebalansa proračuna za leto 2019, češ da ta ni v skladu z ustavo, pa danes, ko sta v vladi, počneta prav to, kar sta očitali prejšnji vladi – odhodki se drastično zvišujejo, prihodki padajo, fiskalno pravilo zaradi trenutnih razmer ne velja, čemur je – prav zaradi epidemije koronavirusa in njenih posledic – zeleno luč prižgal tudi fiskalni svet.

Ob tem pa me vendarle vse bolj skrbi, da vlada dela kampanjsko, brez strategije, brez načrta, kako bo država v prihodnosti vse te dolgove poravnala, še prej pa poskrbela za stabilne gospodarske razmere, da bodo ljudje lahko delali. Še kar nekaj je namreč dejavnosti, predvsem tistih, ki se ukvarjajo s kulturo in prireditvami,  ki ostajajo skoraj popolnoma ohromljene. Pa skrb za starejše, že jeseni se bo treba resno lotiti vprašanja dolgotrajne oskrbe.

Državo torej v prihodnje čaka še veliko izzivov, vprašanje pa je, kako se bo z njimi spopadla vlada, doslej na opozorila ni dala veliko, predvsem pa se iz izkušenj ni naučila ničesar. Poglejmo samo, kaj se dogaja v domovih za starejše, kamor je znova vdrl virus. Namesto da bi po grozljivi izkušnji iz prvega vala to preprečila, je vlada vso odgovornost prevalila na vodstva domov, stisko pa bi radi reševali z izolacijo obolelih v kontejnerjih. Nedostojno!

Politična jesen bo vroča in pestra, pravijo. Upam le, da bo takšna zaradi obilice dela za blaginjo te države. Se pa bojim, da bodo tovrstne napore v ozadje znova potisnile težnje največje vladne stranke SDS po neomejeni oblasti in podreditvi neodvisnih inštitucij. Za to jim namreč gre, vse drugo je zgolj predstava, v kateri so se koalicijske partnerice odlično znašle v vlogi statistov.

Za ukrepanje je v prvi vrsti odgovorna vlada. Namesto da krivce za svoje lastne neuspehe išče v navideznih sovražnikih, mora najti dobre rešitve. To je njena naloga.

LMŠ pa bo držal svojo obljubo. Ko bo treba podpreti dobre ukrepe, bomo zraven, ko bodo skušali rušiti demokracijo, jim tega ne bomo dovolili.

Andreja Zabret, poslanka LMŠ