7 neresnic in zavajanj Janeza Janše

V dobre pol ure, kolikor je bil prisoten na (sicer več kot 9-urni) razpravi o predlogu ustavne obtožbe zoper njega, je Janez Janša – v svoji znani maniri – nanizal številne neresnice in zavajal. Namesto odgovorov na argumentirane očitke o kršenju zakonodaje, ki smo jih v LMŠ-ju in opoziciji zapisali v ustavni obtožbi, se je, ker očitkov ne zna in ne more ovreči, znova zatekel k preusmerjanju pozornosti. Neuspešno. Zakaj?  Razkrinkavamo v nadaljevanju.

 1. Janez Janša o 30-letni »taktnosti« njega in njegove SDS

Trditev Janeza Janše

»Opozicija ima pravico uporabljati inštrumente, ki so v Ustavi ali v Poslovniku ali v zakonih in s tem ni nič narobe. Mogoče je malo narobe s tem, kako se izbira čas. Poglejte, mi smo bili večino časa (…) v opoziciji in smo uporabljali različne inštrumente, tudi ustavno obtožbo. Ampak smo imeli neko mero

Komentar

»Neko mero«? Čudna mera. Zdrava ne. Sploh ne pri vlaganju ustavnih obtožb.

Dejstva

  • (april 1998), predlog obtožbe predsednika vlade Janeza Drnovška; očitek: sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom

… samo pol leta pozneje, toliko o zdravi meri …

  • (oktober 1998), predlog obtožbe predsednika vlade Janeza Drnovška; očitek: spet sklenitev domnevno spornega slovensko-izraelskega sporazuma
  • (januar 2010), predlog obtožbe predsednika republike Danila Türka; očitek podelitev državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu
  • (november 2017), predlog obtožbe predsednika vlade Mira Cerarja; očitek: domnevna zloraba položaja zaradi neizvršitve zakonite odločbe o deportaciji sirskega begunca Ahmada Šamija
  • (december 2018), predlog obtožbe premierja Marjana Šarca; očitek: neuresničitev odločbe ustavnega sodišča o financiranju javnih programov zasebnih osnovnih šol

Komentar

»Neko mero«? Čudna mera. Zdrava ne. Tudi ne pri vlaganju interpelacij.

Dejstva

V zadnjih 23 letih je bila prav SDS prvopodpisana pod kar 23 interpelacij, od tega je dve vložila proti celotni vladi (julij 2004, september 2016). Leta 1998 jih je vlagala rafalno: konec septembra Gaber, vsega tri dni pozneje Krapež, mesec zatem Bandelj. Za njimi pa, ker jim ne gre storiti krivice in te »neke mere« pozabiti: Gaspari, Kopač, Bohinc, Kresal, Lukšič, spet Kresal, Omerzel, Čufer, Pikalo, Györkös Žnidar, Erjavec, Kopač Mrak, Kolar Celarc, Makovec Brenčič, spet Kopač Mrak in vnovič tudi Kolar Celarc, pa Klemenčič in še enkrat Erjavec.

2. Janez Janša še malo o domnevni 30-letni »taktnosti« njega in njegove SDS

Trditev Janeza Janše

»Nismo splošno obstruirali seje, tako kot je ena od opozicijskih poslanskih skupin delala zadnje tedne. Neka mera je pač pri tem tudi potrebna.«

Komentar

»Splošne« obstrukcije – verjetno je ciljal na popolno obstrukcijo – v »zadnjih tednih« sploh ni bilo. Predsednik vlade torej pričakovano zavaja in maliči resnico, v isti sapi pa seveda, kako značilno, zamolči nekaj dejstev o svoji- in »taktnosti« SDS. Navajamo zgolj dva povsem pozabljena primera obstrukcije iz davnih let 2001 in 2003.  

Dejstva

(1) Časpo novembrskih parlamentarnih volitvah leta 2000(zmagala je LDS) je zaznamoval nekaj mesecev trajajoči zaplet o delitvi mest v odborih in komisijah državnega zbora. SDS in NSi sta zato z vodstvenih položajev delovnih telesih umaknili svoje poslance.

(2) Maja 2003 se je tedanja Koalicija Slovenija (SDS in NSi) odločila zaostriti (ne začeti) svoje selektivno delo v državnem zboru, skratka zaostrila je delno obstrukcijo. Zakaj? Zato, ker kljub dogovorom še ni bil zagotovljen neposredni prenos sej državnega zbora .

3. Janez Janša o poročilu Svetovne zdravstvene organizacije

Trditev Janeza Janše

»V tem poročilu piše vse, kar bi morala Slovenija narediti zato, da bi bila pripravljena na epidemijo. Zelo natančno piše, kje so pomanjkljivosti in tako naprej.«

Komentar

Predsednik vlade seveda zamolči dejstva in zavaja.

Dejstva

V poročilu je 12 področij ocenjenih z najvišjo možno oceno (5), 25 področij si je prislužilo oceno 4, 10 področij oceno 3, le eno področje pa je dobilo oceno 2 (pomeni omejene zmogljivosti) – in to področje še zdaleč ni bilo povezano s pripravljenostjo države na epidemijo, pač pa na informacijski sistem.

4. Janez Janša se otepa odgovornosti za smrtne žrtve Covida

Trditev Janeza Janše

»Glejte, če bi bilo to, kar je Svetovna zdravstvena organizacija Sloveniji priporočila tri leta pred epidemijo, narejeno, potem mi danes ne bi imeli 4 tisoč in več mrtvih zaradi Covida, ampak mogoče polovico ali pa največ dve tretjini.«

Komentar

Boj z epidemijo je zanemarjal zgolj in samo predsednik vlade. Še več, epidemija mu je koristila, da bi v teh (zanj idealnih) izrednih razmerah lahko najedal (in spodjedel) temelje demokracije in pravne države, uničeval neodvisne institucije ali prek kadrovskih čistk prevzel nadzor nad njimi (ter njihovo neodvisnost okrnil).

Dejstva

Prvi val je epidemije je Slovenija uspešno premagala predvsem zato, ker je vlada Marjana Šarca pravočasno razglasila epidemijo in sprejela ustrezne ukrepe.

Janez Janša pa si je naročil prelet letal in fototermin na Brdu, potem pa je vlada celo poletje – kljub jasnim in glasnim opozorilom stroke, da prihaja drugi val in je zato treba preventivno ukrepati – celotno poletje prespala.

Drugi val je nato res prišel, posledice pa so bile tako tragične predvsem zato, ker se je vlada Janeza Janše ukvarjala z vsem drugim, razen z učinkovitim obvladovanjem epidemije.


5. Janez Janša primerja neprimerljivo

Trditev Janeza Janše

»Če smo pri Covidu, pa pri zdravstvu, investicije v bolnišnice, pa tudi vse ostale investicije, pravzaprav v javnem sektorju, predvsem v šolstvu, v zadnjih desetih letih, dobrih 700 milijonov, samo za nacionalno televizijo, v tem času skoraj milijardo. Rabimo najbrž nacionalno televizijo, da je pa en medij bolj pomemben, kot celotno zdravstvo, pa celotno šolstvo oziroma investicije, to pa mene ne bo noben prepričal.«

Komentar

Ko mu to koristi, Janez Janša primerja tudi neprimerljivo, igra na čustva ljudi in jih zavaja. RTV se v veliki večini ne financira iz proračuna, temveč je njegov glavni vir financiranja RTV-prispevek. Izjava, ki jo je sicer je večkrat ponovil in je bila večkrat tudi že demantirana, ima samo en namen. Javno RTV prikazati v slabi luči, kot nekega parazita. Samo zato, ker Janezu Janši ni všeč njeno poročanje.

Dejstva

V letu 2020 je RTV Slovenija ustvaril dobrih 124 milijonov evrov celotnih prihodkov. Največji delež med prihodki od poslovanja imajo prihodki iz naslova RTV-prispevka v znesku 95,5 milijona evrov.

Na drugi strani prihodki od sofinanciranja Urada za narodnosti in druge donacije znašajo skupaj nekaj več kot 4 milijone evrov, od tega dobra 2 milijona evrov prihodkov v zvezi z državnimi subvencijami stroškov, povezanih z epidemijo covida-19. Nekdanji direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je letos februarja pojasnjeval: »To je denar, ki so ga plačali državljani Slovenije za to, da so dobili programe, ki jih zagotavljamo. Pri tem je treba povedat, da država letno nameni maksimalno 1,8 milijona, morda je v desetih letih namenila 15 milijonov za programe za manjšine. In to je vse.«

Poglejmo, kaj pravi vladna proračunska »samohvala« na področju zdravstva: »Za obvladovanje razmer povezanih z epidemijo v zdravstvu ter dosego cilja boljšega zdravja, ohranitve dostopnosti do zdravstvenih storitev ter manj neenakosti v zdravstvu bomo namenili 455 milijonov evrov …«

Mimogrede, Janez Janša je leta 2016 na eni izmed sej parlamentarnega odbora za kulturo priznal, da RTV-prispevka ne plačuje, v nadaljevanju objavljamo njegov citat.

Janez Janša, april 2016: »… nacionalna televizija za katero plačujejo, jaz že dve leti ne več in pozivam tudi vse ostale, da s tem prenehajo, ampak velikanska večina odjemalcev električne energije v Sloveniji plačuje to televizijo …«

RTV je moral prispevek od Janše nato izterjati: https://www.dnevnik.si/1042733322

6. Janez Janša se ne spomni pomembnih dosežkov nevladnih organizacij

Trditev Janeza Janše

»Pa mi povejte nacionalni dosežek, ki si ga je kdo zapomnil od nevladnih organizacij, ki bivajo na naslovu Metelkova 6 v Ljubljani.«

Komentar

Če se Janez Janša nečesa ne spomni, še ne pomeni, da tega ni. Če Janeza Janše nekaj ne zanima, še ne pomeni, da ni pomembno. Če Janezu Janši nekaj ni všeč, še ne pomeni, da ni kakovostno.

Dejstva

»Poznamo«, so na prav ta očitek Janeza Janše že februarja odgovorili v televizijskem prispevku na javni RTV in jih nekaj tudi našteli. Celoten prispevek, ki jasno ovrže trditev Janeza Janše, pa si lahko ogledate tukaj: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174754357

7. Janez Janša o dejstvih – če mu ne koristijo, so zanj absurd

Trditev Janeza Janše

»To so zelo absurdni očitki.«

Komentar

Janez Janša na utemeljene očitke iz ustavne obtožbe ni odgovoril zato, ker jih ni znal ovreči. Da so očitki »absurdni« je le slab in nedomišljen odgovor, pokazatelj, da vsebinskega, argumentiranega in prepričljivega odgovora preprosto nima. Ker so naši očitki utemeljeni.

Dejstva

Kršitve zakonov in ustave, ki smo jih v predlogu ustavne obtožbe očitali Janezu Janši, niso absurdni, ampak zelo konkretni.

Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije, je pri opravljanju svoje funkcije kršil:

  • 1., 2., 3., 34., 39., 44., 50., 51., 63., 70., 70.a, 72., 90., 115. in 135. člen Ustave Republike Slovenije,
  • 257. in 258. člen Kazenskega zakonika,
  • 3., 7., 10., 33., 34., 37., 71.č člen Zakona o državnem tožilstvu,
  • 2. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,
  • 3. in 20. člen Zakona o Slovenski tiskovni agenciji,
  • 66. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19. 

Da gre za utemeljene in upravičene očitke, je jasno razvidno tudi iz celotnega besedila predloga ustavne obtožbe Janeza Janše: