Tina Heferle: Dolgotrajna oskrba je pomembna družbena tema

»Jesen človeškega življenja je lahko čas velikega zbiranja. To je čas, ko poberemo sadove doživetij. Starost bi morala biti čas dostojanstva.« To slednje si zasluži čisto vsak; naj bo to mlad ali starejši človek, človeka dostojno življenje nam daje tisto iskrico v očeh, s katero se lahko zazremo v pojutrišnjem.

Čeprav me do statusa upokojenke ločuje še relativno dolga doba, menim, da se je potrebno že danes zavedati pomembnosti vprašanja dolgotrajne oskrbe in njenega pomena za družbo. Predvsem pa se je potrebno zavedati, da je pojem dolgotrajne oskrbe zelo širok in čeprav je ta tematika zlasti v zadnjih letih pomembna družbena tema, ki vedno bolj prihaja v ospredje zaradi staranja prebivalstva, se je pomembno zavedati, da odvisnost od oskrbe drugega ne prizadene samo starejših, pač pa lahko v katerem koli življenjskem obdobju, vsakega izmed nas doleti, da bomo potrebovali dolgotrajno oskrbo.

Prav zaradi tega gre pozdraviti to – novo zavest, ki dolgotrajno oskrbo že obravnava kot novo vejo socialne varnosti, ki potrebuje posebno ureditev in ki se po ciljih, nalogah in organizaciji razlikuje od zdravstvenega, invalidskega ali socialnega varstva. Dolgotrajna oskrba je torej neko samostojno področje in je vsebinsko ne moremo priključiti javnemu zdravstvenemu sistemu. Kot nova veja socialne varnosti potrebuje ustrezno zakonsko ureditev, nosilce aktivnosti in nalog, izvajalce storitev in seveda finančna sredstva.

Vse se žal vedno začne pri denarju… Pa vendar, čas »pojutrišnjem« mora biti naša skrb, nas ki smo danes tukaj. Poskrbeti moramo ne samo za ustrezen sistem dolgotrajne oskrbe, torej takšen, ki bo pregleden in solidaren in ki bo vsakemu starejšemu oziroma uporabniku dolgotrajne oskrbe, ne glede na njegovo premoženjsko stanje, omogočil dostop do storitev dolgotrajne oskrbe; prav tako pa bi morali hkrati delati tudi na večji vključenosti starejših oziroma upokojencev v vseh sferah naše družbe, saj bi morda tudi na tak način lahko delovali nekoliko preventivno.

Ne gre zanemariti tudi dejstva, da so po nekaterih podatkih uporabnice dolgotrajne oskrbe v večini ženske, kar 70%, prav tako pa ženske tudi v večini izvajajo pomoč oz. dejavnost dolgotrajne oskrbe. To je sicer pohvale in spoštovanja vredno, pa vendar ti podatki kažejo, da vendarle tudi na področju dolgotrajne oskrbe ostaja večje breme na ženskah. In če sem nekoliko »hudomušno – širokogledna«, bi ustrezen sistem dolgotrajne oskrbe, s tem bi namreč razbremenili marsikatero žensko, ki doma skrbi za starejše sorodnike, morda posredno pripomogel tudi k večji participaciji žensk v politiki.

Zato, tudi s tega vidika, pozdravljam širšo razpravo o tej izjemno pomembni temi, ki poleg posledic za vsakega posameznega uporabnika dolgotrajne oskrbe, nedvomno nosi tudi bistveno širše posledice za celotno našo družbo. Iz širše razprave pa je čas, da preidemo k dejanjem…

Tina Heferle, podpredsednica Državnega zbora RS in poslanka LMŠ

FOTO: Matija Sušnik/DZ