Rudi Spruk – LMŠ BUS NA POTI – Od Slovenskih Konjic do Maribora

In smo šli. Z našim zelo prepoznavnim avtobusom prek Trojan na Štajersko. Naš cilj je bila danes volilna enota 7.

Vremenska napoved ni bila najboljša, zato smo enkrat eden, drugič drugi malo s strahom pogledovali v nebo. Pa je zdržalo, do konca našega popotovanja.

Peljali smo se skozi Slovenske Konjice, kjer so nas mimoidoči že lahko opazili. Šli smo še naprej do Zreč. Naredili smo krog mimo Term Zreče in Uniorja ter se vrnili v Slovenske Konjice. Sprehodili smo se po Mestnem trgu in se pogovarjali s prijaznimi domačini. Našo Anamario imajo ljudje radi. To je prijetno videti, saj je potrditev, da imamo na listi prave kandidatke in kandidate.

Naslednja postaja je bil Spodnji Duplek, kjer smo se srečali tudi z županom. Lepo ga je bilo spoznati ter čas postanka izkoristiti za pogovor z njim in občani.

V prijetni družbi čas hitro mine, zato smo morali kar pohiteti v Maribor na osrednji dogodek današnjega dne.

Na Trg generala Maistra smo prišli dovolj zgodaj, da smo se lahko v miru pripravili na prihod predsednika Marjana Šarca. Medtem je Matej v lepem ambientu parka za spletni portal Maribor24.si posnel nekaj izjav mariborskih kandidatov.

Končno smo dočakali predsednikov prihod. Mimoidoči, kar nekaj se jih je zbralo, so bili prijetno presenečeni, ko so se pogovarjali z njim. Preprost človek, ki vsakomur prisluhne in ga tudi sliši.

Sledila je še izjava za medije, potem pa sprehod po mestu. Spremljalo nas je nekaj novinarjev. Na nekaterih zanimivejših točkah smo se ustavili in fotografirali. Med drugim tudi pri kužnem znamenju na Glavnem trgu. Takrat so se tudi oblaki razkropili, pokazalo se je sonce in bojazen, da bi nas namočilo, je postala odveč.

Glavni trg je lep. Ko se oziraš po njem in gledaš balkon, s katerega je nekoč nekdo ukazal, da hoče to deželo nemško, se zaveš, kakšno srečo imamo, da se to ni uresničilo, in kakšna odgovornost nas čaka, da lepo poskrbimo za Slovenijo in njene prebivalce.

Preden smo prišli do avtobusa, smo na Vetrinjski ulici obiskali dobrodelno trgovino Sonček, ki pomaga otrokom s cerebralno paralizo.

Po skoraj enourni hoji po mestu je kratka vožnja do naše zadnje postaje, Hoč, kar prijala.

Tam so nas občani zelo lepo sprejeli. Postregli so z domačim pecivom, izrekli so nam podporo in ob prijetni glasbi smo se po napornem dnevu povsem sprostili.

Preden smo odšli, je predsednik zbrane še nagovoril in se jim zahvalil za gostoljubje. Še nekaj fotografij in že smo bili na avtobusu, ki nas je skozi Razvanje odpeljal na Tržaško cesto, kjer smo mariborski kandidati izstopili. Nebo je vedelo, koliko časa mora dežne kaplje zadržati zgoraj. Ko smo se odpravili vsak na svoj dom, je namreč začelo močno deževati.

Avtobus pa v Slovensko Bistrico in Slovenske Konjice, kjer je odložil še ostale kandidatke in kandidate, prek Trojan, skozi katere je že dolgo ravna avtocesta in ni več strmega prelaza, ki je deželo delil na dva dela, počasi in mirno nazaj proti Kamniku.