Premier Marjan Šarec: “Radodarnosti ne bo brez strukturnih ukrepov”

Objavljamo celotno besedilo intervjuja s predsednikom stranke in vlade, ki ga je izvedla medijska hiša STA.

Ljubljana, 28. novembra – Premier Marjan Šarec dogovora s sindikati javnega sektorja ne šteje za zmago, ampak za nujnost. “Demagoško bi bilo govoriti o radodarnosti, če se ne bomo hkrati lotili strukturnih ukrepov,” je dejal v pogovoru za STA. O vezavi zaupnice na rebalans proračuna pa bo “razmislil, če bi prišlo do prepira, kdo bo igral prvo violino na Titaniku”.

Šarec je napovedal spremembe davčne zakonodaje in ocenil, da je obremenitev dela še vedno visoka, obremenitev dobička pa nizka. “To bi bilo treba uravnotežiti, a ne spet s skrajnostjo,” je dejal. “V Sloveniji je vedno problem, da gremo v skrajnosti. Tudi po avtocesti ne vozijo nekateri 40 nekateri pa 200 kilometrov na uro ne glede na razmere,” je ponazoril. Zagotavlja, da bo vlada pripravila javnofinančno vzdržen rebalans, ki je trenutno prva prioriteta.

Na bojazni nekaterih gospodarstvenikov o sprejemanju ukrepov, ki jim niso v prid, je napovedal dialog s socialnimi partnerji. Prvi odzivi so bili po njegovem mnenju pretirani. “To je tako kot v zakonski zvezi – če so težave, se dva ne ločita takoj, ampak se pogovorita in najdeta rešitev,” je dejal. Glavne težave slovenskega gospodarstva so po njegovem mnenju pomanjkanje delovne sile, nizka dodana vrednost in administrativne ovire. Če bo gospodarstvo delovalo, bomo imeli vsi kaj od tega, je ocenil. Poudaril je, da med gospodarstvom in socialo ne sme biti tekmovanja, temveč je treba vzpostaviti ustrezno ravnotežje ter slišati obe strani.

Reforme bodo tudi pri izdatkih. Šarec, ki ocenjuje, da dvig socialne pomoči tik pred volitvami ni bil najbolj pameten, potrebo po socialnih transferjih vendarle razume in se zaveda nujnosti dviga minimalne plače, a na drugi strani opozarja, da je s sistemskimi spremembami treba zagotoviti, da bo država pomagala tistim, ki to res potrebujejo. “Morda je bilo v preteklosti preveč poudarka na gospodarski rasti in je to zbudilo apetite, pozablja pa se, da je ta rast sledila velikemu padcu v najhujšem obdobju krize in šele zdaj prihajamo na ničlo,” je dejal.

Problem čakalnih vrst v zdravstvu kot ena od prioritet koalicije se rešuje. “Prvi ukrep je bil 35 milijonov evrov, dodatnih 100 milijonov jih bomo namenili v prihodnje, denarja bo tako dovolj,” je dejal. “Če ne bo izgub, stavk in če bo organizacija dela pravilna, se da zadeve rešit,” je prepričan. Osebno zelo ceni zdravstvene delavce, ob tem pa poudarja, da za rešeno življenje nikoli ne moreš biti dovolj plačan, zato poziva zdravnike, naj na svoje delo gledajo tudi kot na poslanstvo.

Taki so tudi nekateri drugi poklici, kjer je “težko šteti ure”, a sprememb enotnega plačnega sistema v tem trenutku ne napoveduje. “Vsako podiranje sistema bi sprožilo neslutene posledice, a enkrat na dolgi rok ga bo treba prevetriti,” je dejal.

Želi si tudi oblikovanja demografskega sklada, na katerega, kot je dejal, se čaka že 15 let. “A bil bi zelo pretenciozen, če bi trdil, da bo to sprejeto ravno pod našo vlado,” je dodal. Se bo pa vlada po njegovih napovedih strukturnih reform lotila čim prej brez nepotrebnih vnovičnih analiz in strategij. “Analize so slovenskega naroda grob. Če si lačen ta hip, ti vizija, kaj boš jedel 15. decembra naslednje leto, nič ne pomaga,” je bil slikovit premier.

Pred evropskimi volitvami maja 2019 je predsednik LMŠ naklonjen ideji o skupni kandidatni listi strank, ki so v politični družini liberalcev (Alde). “A pod pogojem, da se ve, kdo je tudi na domačih volitvah dobil največ glasov. Zagotovo bomo, če bo skupna lista, pričakovali, da bo na prvem mestu naš kandidat,” je dejal. Evropske volitve vidi kot priložnost za Alde, da doseže nek rezultat, je pa “vse odvisno od tega, kakšni kandidati bodo na tej listi”. O slovenskem predlogu kandidata za komisarja pa je dejal, da se pogovori še niso začeli.

Slovenija, ki bo v drugi polovici 2021 predsedovala EU, je prejšnji teden oblikovala delovno skupino za priprave na predsedovanje. Po Šarčevih besedah zamujamo že več mesecev. Za določen čas bo treba zaposliti okoli 350 ljudi, zagotoviti okoli 75 milijonov evrov za projekt predsedovanja in okrepiti predstavništvo v Bruslju, je našteval premier. “Prioritet Slovenije še ni, glede tega se bomo dogovarjali z Nemčijo in Portugalsko, s katerima smo skupaj v trojčku, seveda pa je dobro, če vsaka članica, ki predseduje, poleg tematik, ki so na mizi, doda še kakšno svojo,” je dejal.

“To ni slaba ideja, a kot vse ideje je le ideja, dokler je ne bomo uresničili,” pa je ocenil pobudo Francije in Nemčije o ustanovitvi evropske vojske. Evropa, ki je po njegovih besedah živela v nekem milnem mehurčku, da smo varni, je tudi zaradi spremenjenega ravnanja ZDA in drugih sil spoznala, da bo morala narediti za svojo varnost. Vprašanje pa je, kako priti do tega, je dejal.

Premier je napovedal obisk Avstrije in Madžarske, na mizi ima tudi uradno povabilo Zagreba, s katerim ima Slovenija odprto vprašanje implementacije arbitražne razsodbe. “Predlagali smo, naj Hrvaška sprejme demarkacijsko komisijo za določitev meje. O tem bi se lahko pogovarjali po tistem, ko bi Hrvaška rekla, da sprejema sodbo arbitražnega sodišča. Dokler tega ni, pa ne vidim možnosti preboja,” je dejal. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo njegov obisk v Zagrebu, je odvrnil: “No, tudi ta dan bo prišel zagotovo.”

Na Madžarskem bo skušal dobiti tudi odgovor na vprašanje, ali je Budimpešta dokončno dvignila roke od sodelovanja pri projektu gradnje drugega tira Divača-Koper. “Ta hip ne morem reči, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov, niti ne, ali sem za sodelovanje z Madžari ali ne. Čakam na podrobno poročilo ministrstva za infrastrukturo,” je dejal. “Sramotno pa je, da kot država nismo sposobni zgraditi teh nekaj kilometrov proge, tu bi se država lahko veliko učila od občin,” je izpostavil.

Ravno občine Šarec jemlje kot pomemben del oblasti. Nedavno sklenjeni dogovor o dvigu povprečnin za leto 2019 šteje kot prvi korak k sodelovanju obeh ravni, glavna naloga pa bodo sistemske spremembe. Na področju financiranja občin si želi sistema, ki bo bolj prilagojen razlikam med občinami, na občinski strani pa tudi ustanovitev delovne skupine, s katero bi prevetrili nabor občinskih nalog.

Občinam lahko pri razvoju pomagajo tudi tuje naložbe. “Vsaka investicija, ki pride, zlasti z visoko dodano vrednostjo, je velik plus za lokalno skupnost,” je dejal. Najnovejše trende rasti neposrednih tujih naložb pozdravlja, država pa lahko po njegovem mnenju prispeva predvsem z odpravo administrativnih ovir in stabilno davčno politiko.

Glede nadaljnjih privatizacij si želi “treznega razmisleka, kaj prodati”. “Včasih je bolje ne prodati, pa dati pametne ljudi v vodstvo podjetij,” je ocenil. Zato koalicijska pogodba vsebuje zavezo o prevetritvi strategije upravljanja z državnimi naložbami. Po njegovem mnenju se vsaka privatizacija ni izkazala za dobro. Šarec meni, da Slovenija potrebuje kakšno sistemsko banko: “Kmet, ki vse proda, bo težko delal.” Opozoril je na nekatere boleče privatizacijske zgodbe iz preteklosti, zato morajo biti privatizacije, kjer so potrebne, smotrne.

Rastoči javnomnenjski podpori ne pripisuje veliko teže. Ta je sicer sledila njegovemu vztrajanju pri odhodu ministra iz kvote SAB Marka Bandellija. S predsednico te stranke pa sta prišla navzkriž tudi zaradi njenega pogojevanja podpori zakonu o izvrševanju proračuna. Šarec je priznal, da ji je na seji vlade postavil ultimat. “Kdor ne podpira skupnih naporov vlade, lahko razmisli, ali mu je v njej še mesto,” je dejal.

“Včasih sem gotovo za koga nemogoč, a želim, da so zadeve narejene in gredo naprej. Kamnik je mojo odločnost že spoznal, zdaj jo spoznava še preostala Slovenija,” je dejal. Delo v koaliciji je naporno, glede podpisa dogovora o sodelovanju z Levico pa je “velikokrat že odprl nalivnik, a ga je moral zapreti”. “Vrlina politike je tudi potrpežljivost. Očitno je to trenutek, ko je treba še nekoliko počakati,” meni Šarec.

(intervju s predsednikom stranke in vlade sta dne, 28.11.2018, za medijsko hišo STA, izvedli novinarki Barbara Štrukelj in Mojca Zorko.)