Predsednik vlade se udeležuje 49. letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma

Predsednik Vlade RS Marjan Šarec se v dneh od 23. do 25. januarja 2019 na povabilo prof. Klausa Schwaba, ustanovitelja in izvršnega predsednika Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), udeležuje 49. letnega srečanja Svetovnega Gospodarskega foruma v Davosu.

Premier je včeraj sodeloval na panelu na temo globalizacije 4.0, kjer so voditelji razpravljali o izzivih, ki jih prinaša globalizacija. Ker je gospodarska rast začela kazati znake upočasnjevanja, naraščajoče ekonomske in geopolitične konkurence ter vse večjih tehnoloških in ekoloških motenj, svet potrebuje skupne ukrepe za ohranjanje gospodarske rasti ter prenovljen okvir za globalno sodelovanje. V razpravi so sogovorniki razpravljali o tem, kakšne voditelje in kakšne vodstvene pristope potrebuje svet, da izkoristimo priložnosti ter ublažimo tveganja v času globalizacije 4.0. Ključno sporočilo, ki ga je predsednik vlade prenesel do sogovornikov, je, kaj bo po Davosu drugače. Ali smo res iskreni v svojih namenih? Vsi se zavedamo ključnih izzivov in težav, s katerimi se sooča svet – od neenakosti do podnebnih sprememb. Del sveta še vedno živi v ekstremnem pomanjkanju, medtem ko bogatejši postajajo še bogatejši prav na račun revnih in podnebja. Odgovornost vseh voditeljev, gospodarstvenikov, mednarodnih institucij in civilne družbe je večja kot kadar koli prej.

Premier Marjan Šarec je sodeloval tudi na panelu, kjer so voditelji držav v okviru debate, ki sta jo vodila španski primer Pedro Sanchez in predsednik WEF Borge Brende, razpravljali o prihodnosti Evrope ter o letu 2019 kot odločilnem letu za Evropo s ključnim vprašanjem, kako se lahko Evropa združi, da pokaže solidarnost in močno vodstvo v svetu vedno bolj konkurenčnega ter večpredstavnega sveta. Premier je na panelu spregovoril o pristopu, načinu dela in grajenju zaupanja znotraj EU, ki je po njegovem prepričanju nujno, saj potrebujemo trdno, združeno ter učinkovito Evropo, ki bo temeljila na vzajemni solidarnosti pri uresničevanju naših skupnih ciljev.

Na zadnji dan 49. letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu se je premier udeležil panela na temo Zahodnega Balkana. Na panelu, ki sta ga moderirala predsednik WEF Borge Brende in Martina Larkin, vodja regionalnih strategij za Evropo in Evrazijo pri WEF, so voditelji razpravljali o varnosti ter napredku posameznih držav v tem delu Evrope. V času, ko se Evropa sooča s političnimi, gospodarskimi in družbenimi izzivi, se mora Zahodni Balkan spremeniti v cenjenega ter stabilnega partnerja Evropske unije. Eden od načinov za doseganje stabilnosti v regiji je pospešitev gospodarskega razvoja z oživitvijo podjetniške dejavnosti, privabljanjem tujih naložb in močnim čezmejnim povezovanjem podjetij.

Predsednik vlade je poudaril, da lahko trdimo, da je regija naredila velike in pomembne korake od vojn v 90. letih, vendar lahko tudi trdimo, da regija ni storila dovolj, da bi zapolnila vrzel s preostalo Evropo. Priznati moramo eno pomembno dejstvo – Zahodni Balkan je strateškega pomena za EU in ostalo Evropo. Če se ozremo nazaj v prejšnje stoletje, je bila takrat regija celo bistvenega pomena. Spomnil je, da je Zahodni Balkan v osrčju Evrope. Ni na obrobju, ni v soseščini Evrope. Zato regija potrebuje aktivno, odgovorno in pošteno Evropsko unijo, ki bo pomagala vsem državam v regiji, da čim prej izpolnijo njene standarde. To je v našem skupnem interesu. Države EU in države Zahodnega Balkana sodelujejo v številnih regionalnih pobudah (npr. Brdo-Brioni, Berlinski proces), ključno je iskati sinergije. Slovenija lahko tu, zaradi poznavanja regije, opravi pomembno povezovalno vlogo. Regija potrebuje poleg političnega napredka hkraten razvojni dvig, kar bo zagotovilo mladim boljšo prihodnost. WEF kot eden najvplivnejših nosilcev javno-zasebnega partnerstva lahko pomembno dopolni že obstoječe regionalne pobude, posebej Berlinski proces.

Ob robu Svetovnega gospodarskega foruma se je predsednik vlade srečal tudi z nekaterimi voditelji držav, najvišjimi predstavniki mednarodnih institucij in gospodarstva.

S predsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Wernerjem Hoyerjem sta spregovorila o nadaljnjem sodelovanju med Slovenijo in EIB s poudarkom na pripravi dokončne finančne konstrukcije projekta drugega tira, pri čemer so v teku pogovori na ministrski in tehnični ravni o sodelovanju EIB. Kot je v pogovoru poudaril premier, je projekt drugega tira strateško pomemben tako za Slovenijo kot za Evropo, zato verjamemo, da bo EIB konstruktivna pri svoji odločitvi glede sodelovanja pri sofinanciranju projekta.

Premier se je srečal tudi s predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem, voditelja pa sta srečanje namenila pogovorom o gospodarskem sodelovanju, krepitvi odnosov med državama in najaktualnejših mednarodnih vprašanjih ter širitvi Evropske unije.

Ob robu foruma se je srečal tudi z generalnim sekretarjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Josejem Gurrio. Kratko srečanje sta izkoristila za pogovor o delovanju Slovenije znotraj OECD-ja in prihodnjem sodelovanju.

S predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Sumo Chakrabartijem je pogovor tekel o zadnjem poročilu EBRD-ja o tranziciji dela, aktualnih izzivih v bančnem in podjetniškem sektorju ter možnem sodelovanju pri projektih v Sloveniji. Predsednik vlade se je srečal tudi s predsednikom vlade Makedonije Zoranom Zaevom, voditelja pa sta spregovorila o gospodarskem sodelovanju med državama, odnosih in razmerah v regiji ter širitvi Evropske unije. Premier Šarec je sogovorniku čestital tudi za velik uspeh makedonske zunanje politike.

Foto: Bor Slana/STA