Nina Maurovič: Otrok v bolnišnici potrebuje starše ob sebi

Starši, katerih otroci so bili že kdaj hospitalizirani vemo, da je to ena najbolj stresnih izkušenj. Tako za zaskrbljene in nemočne starše kot tudi za bolnega otroka. Manjši ko je otrok, težje je. Soočen je z neznanim okoljem, množico tujcev, z njemu nerazumljivimi in pogosto bolečimi posegi in pregledi z na prvi pogled grozljivimi inštrumenti in pripomočki. Težko razume, da bo vsa ta tortura na koncu privedla do nečesa dobrega, torej ozdravitve. Kljub požrtvovalnemu in prijaznemu osebju bolnišničnih pediatričnih oddelkov, starš pri lažji in uspešnejši obravnavi otroka odigra ključno vlogo. Njegova prisotnost v otroku vzbuja zaupanje in varnost. Zato je težko razumeti, da obstoječa zakonodaja ustrezno ščiti pravice staršev ali skrbnikov le v primeru, ko nega otroka poteka na domu. V primeru, ko je otrok hospitaliziran, pa zakonodaja tako otroka, kot tudi starša ščiti le delno.


Tudi študije razvojnih psihologov so pokazale, da za majhne otroke do šestega leta starosti največji stres in strah predstavlja ločitev od matere, staršev ali skrbnika. Še huje je, ko se ločitev zgodi zaradi hospitalizacije. Majhen otrok še ne razume v celoti vzroka svojega obolenja, poteka preiskav in zdravljenja, kar njegove strahove, bojazni in namišljene bojazni še okrepi. Zato je za otrokovo mentalno in čustveno zdravje, pa tudi za boljši potek zdravljenja in hitrejše okrevanje, v bolnišnici ključna tudi prisotnost starša ali skrbnika. Akademski članki s področja participacije staršev v bolnišnični oskrbi majhnih otrok kažejo, da njihova prisotnost znatno olajša in izboljša delo tudi bolnišničnemu osebju – starš otroka lažje psihično umiri in pripravi na preglede, posege, osebje starše kvalitetno pripravi in informira tudi o negi in oskrbi po odpustu iz bolnišnice. Zato bi težko rekli, da prisotnost starša v času hospitalizacije majhnega otroka nima elementov nege.


Po obstoječi zakonodaji lahko starš ali skrbnik v času hospitalizacije otroka uveljavlja pravico do bolniškega nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana le za prvi in zadnji dan hospitalizacije. Če želi biti prisoten ob otroku, mora za vmesne dni koristiti letni dopust. Zakonodaja namreč predvideva, da je za nego otroka v času bivanja v bolnišnici poskrbljeno s strani bolnišničnega osebja. Menim, da bi bilo pravilno, pošteno in tudi koristno, da bi staršem zelo majhnih otrok, vsaj do dopolnjenega šestega leta starosti, omogočili uveljavljanje pravice do bolniškega nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana za vse dni hospitalizacije otroka. Upam, in za to se bom tudi zavzemala, da se bo pri pripravi krovne zdravstvene zakonodaje razmišljalo tudi o spremembah na tem področju. Prav tako pa pri predlaganih spremembah ne bi smeli pozabiti na samostojne podjetnike in ostale samozaposlene. Ti imajo vsaj pri nadomestilih za bolniško odsotnost zaradi nege družinskega člana enake pravice kot ostali redno zaposleni in tako bi moralo ostati tudi v primeru nadomestil, ko je otrok v bolnišnici.

Nina Maurovič, poslanka stranke LMŠ