Nataša Vidnar: “Verjamem v spremembe!”

Na moji karierni poti je napočil čas, ko sem se odločila, da se podam na novo pot – v politiko. Pacienti in bližnji so mi v zadnjem času pogosto zastavili vprašanje, zakaj sem se odločila za ta korak.

Eden izmed razlogov je zagotovo želja po izboljšanju položaja zdravstvene nege. Vrsto let delam kot medicinska sestra in vsakodnevno srečujem paciente, ki predstavljajo središče mojega vsakodnevnega delovanja. Vsak izmed njih je zaradi svojih potreb edinstven. Moje večletne delovne izkušnje potrjujejo, da si pacienti želijo kakovostno in varno oskrbo, kar je pomemben del zdravstvene nege.

Če pogledamo položaj te dejavnosti v zdravstvenem in socialnem sistemu, lahko ugotovimo, da stanje ni rožnato. Če smo nekoč govorili o tradicionalnem modelu, za katerega je veljalo, da je medicinska sestra »pomočnica« zdravnika, se danes s tem nikakor ne morem več strinjati. Zavedam se, da je profesionalizacija poklica medicinske sestre in zdravstvenika v slovenskem prostoru težka. Vem pa, da so medicinske sestre ključne za dobro delujoč zdravstveni in socialni sistem. Danes smo medicinske sestre skladno z evropsko direktivo visoko izobražene, saj je to reguliran poklic. Pridobljena napredna znanja nam omogočajo, da prevzemamo nove naloge in odgovornosti v zdravstvenem sistemu, ki ne bi smel delovati na podlagi hierarhije med poklicnimi skupinami, temveč na kakovostnem medpoklicnem sodelovanju. O dobro delujočem zdravstvenem in socialnem sistemu bomo lahko govorili takrat, ko bosta sledila potrebam človeka – pacienta.

Medicinske sestre smo prisotne v času zdravja in bolezni, zagotavljamo 24-urno kakovostno in varno zdravstveno nego. Pa vendar smo še vedno brez ustreznega statusa in urejenih normativov, kot imajo to urejeno v razvitih evropskih državah. Primer dobre prakse so skandinavske države (npr. Finska), kjer je prioriteta individualna, holistična in varna obravnava pacientov.

Dosedanje ministrice in ministri in tudi nekateri vidni predstavniki stroke niso pokazali interesa po zakonski ureditvi dejavnosti zdravstvene nege. Potrebujemo lasten Zakon o zdravstveni in babiški negi, ureditev kadrovskih normativov ter ustrezno umestitev izvajalcev zdravstvene nege v plačni sistem. Da je vrednotenje dela medicinske sestre neustrezno, je razvidno tudi iz podatkov izplačil osebnih dohodkov zaposlenih v javnem sektorju (zdravstvu). Posebej podhranjeno je nagrajevanje izvajalcev zdravstvene nege s poklicno in srednješolsko izobrazbo. Med najbolje plačanimi javnimi uslužbenci ni nobene medicinske sestre, so pa sodelavci iz zdravstvenega tima.

Alarmantno in zaskrbljujoče je stanje kadrovskih normativov na področju socialnega varstva. Ti že desetletja, ne glede na demografske spremembe in potrebe starejših, ki bivajo v njih, ostajajo nespremenjeni. Za kakovostno oskrbo starejših potrebujemo reorganizacijo socialno varstvenih zavodov, ki nikakor niso prilagojeni potrebam in funkcionalnemu stanju starejših. Sem zagovornica združitve zdravstvenega in socialnega ministrstva v enovit sistem, ki bo prijazen do uporabnika teh storitev. Predvsem bi morala zakonodaja slediti potrebam uporabnikov, ne pa interesom posameznikov.

Prepričana sem, da je bilo v teh letih za medicinske sestre narejeno premalo, zato so potrebne spremembe.

Prizadevala si bom za izboljšanje položaja izvajalcev zdravstvene nege. Medicinske sestre moramo prevzeti odgovornost za razvoj svoje dejavnosti, zato sem se tudi odločila za novo pot, za pot v politiko, ker verjamem v spremembe. Vesela bom vaše podpore in predlogov.