Nataša Nardin – LMŠ bus na poti – od Tolmina do Postojne

Majsko jutro, sončno jutro, ki je obetalo prijazen, vznemirljiv dan. In res je bil tak, poseben, ob druženju z izjemnimi ljudmi, tistimi na poti in tistimi ob njej.

V Logatcu smo se pridružili skupini, ki je iz Kamnika z našim posebnim avtobusom pripeljala tudi posebno razpoloženje. Naš načrt je bil obiskati severno Primorsko. Pot smo ubrali po avtocesti, da bi čim prej prispeli do Tolmina, kjer smo pravzaprav začeli naše sobotno popotovanje. Tolmin je bil poln ljudi, tistih, ki so se greli na soncu ob dopoldanski kavici, tistih, ki so sem prišli z enakim namenom kot mi, tu pa je bila tudi množica motoristk, ki so se zbrale na svojem majskem shodu. Z vsemi smo poklepetali, jim povedali, kdo smo in zakaj smo tu. To je bil izjemno prijeten začetek popotovanja, ki smo ga nadaljevali v Kobaridu. Seveda smo med potjo preverjali, ali je naša Justina, ki kandidira v tem okraju, na vseh plakatnih mestih. Ne le to, v Kobaridu je Justina (Erčulj) srečala svojo kolegico in med potjo do Kanala pokazala izjemno poznavanje tega okolja. Še več, zanjo so ti kraji nekaj najlepšega pod soncem.

Naslednja postaja je bil Kanal ob Soči. To je že »moj« okraj. Kanal je prav posebno mesto ob reki Soči z izjemnimi zgodbami iz svoje preteklosti in s prav tako izjemnim delovanjem v sedanjosti. V Kanalu smo spili kavico in se odpravili naprej, proti Solkanu in od tam proti Goriškim brdom.

In kakšna so bila Brda v tem času? Žareče rdeča od slastnih in sočnih češenj. Ustavili smo se v slikoviti srednjeveški vasici Šmartno. Neverjetno, mrgolelo je ljudi, domačinov, obiskovalcev, mnogih, ki trumoma obiskujejo te, morda najslikovitejše, kraje ob meji z Italijo. Sonce je bilo že visoko in obetal se je pravi majski sončni dan.

Briški griči so nas nadvse očarali, tako je vedno, ko obiščemo Brda, saj je to morda najsočnejša in najslikovitejša pokrajina v naši domovini. Od tod pa smo se spustili proti Novi Gorici. Avtobus smo pustili pred mestno občino in se podali na Bevkov trg. In prav tu se je naši karavani pridružil predsednik Marjan Šarec.

Iz Nove Gorice smo se podali na pot proti Ajdovščini, se popeljali skozi Šempas, Črniče, Selo, Vrtovin … V Ajdovščini pa smo pokukali v grajsko obzidje, kjer so se zbirali mladi na svojem prav posebnem majskem dnevu. Za Ajdovščino je maj poseben mesec, 1945. leta je bila prav v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska narodna vlada s predsednikom Borisom Kidričem. Vse od takrat v maju tukaj potekajo posebne prireditve, ki obeležujejo ta dogodek in spomin na tisti davni maj.

Iz Ajdovščine nas je pot vodila še v Vipavo. Tudi v moji Vipavi je mrgolelo turistov, poročnih svatov in domačinov, ki so sobotno popoldne preživeli na Glavnem trgu, ki je postal središče dogajanja v tem kraju. Obiskovalci so se navdušeno srečali z našim predsednikom, se fotografirali in res je bilo čutiti naklonjenost in spoštovanje. Iz Vipave pa si skoraj ne bi dovoli brez sladoleda, ki k Marjanci vabi sladokusce od blizu in daleč.

Od tod nas je pot vodila še na Kras, v Sežano in naprej do Postojne, kjer smo sklenili sobotno popotovanje. Igor, naš šofer, je avtobus varno pripeljal nazaj domov, v Kamnik. Kamnik, kjer se je vse začelo, kjer se je začela najlepša in najobetavnejša zgodba, ki je združila izjemne ljudi, in kjer bomo prihodnjo nedeljo zagotovo praznovali.