Kar se ustvarja danes, bomo želi mi.

Danes sta se nosilka liste kandidatov za evropske volitve stranke LMŠ Irena Joveva in kandidatka Jasna Ružicki udeležili dveh različnih dogodkov, ki pa se še kako tičeta prihodnosti tako Slovenije kot širše, Evropske unije. Prvi je bil s področja varnosti, drugi s področja okolja.

Dopoldne sta se udeležili razprave Dialog z državljani, kjer je bil glavni govorec evropski komisar za varnostno unijo Julian King. Komisar je izpostavil, da zanj varnost pomeni predvsem svoboda oziroma brezskrbnost, ki jo ima vsak človek, dokler njegove ključne vrednote niso ogrožene. Zanj so vrednote državljanov EU tiste, ki bi morale biti odražene v institucijah EU in zaščitene s strani demokratične družbe.

Sam dialog je bil razdeljen na dva sklopa, in sicer na trenutne aktivnosti EU za zagotavljanje varnosti (kibernetska varnost, podnebne spremembe, marginalizirane skupine, ekstremizem, terorizem, sovražni govor in lažne novice) ter prihodnost EU (skupna obrambna in varnostna politika, skupna vojska, EU in Nato, vprašanje brexita).

Prav vprašanja s področja varnosti so tista, ki po vseh raziskavah skrbijo vse prebivalce EU. Predsednik LMŠ in vlade Marjan Šarec je že izpostavil, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za krepitev vseh oblik nacionalnih in evropskih zmogljivosti pri preprečevanju heterogenih varnostnih groženj, a tudi, da nikakor ne gre pozabiti na temeljno vodilo: Zagotavljanje ravnotežja med načeli varnosti in solidarnosti.

Da se EU prepočasi odziva na krize – in to zlasti takrat, ko je v resnici najbolj pomembno – smo v preteklosti že videli, ob tem dodaja Joveva, ki meni, da se tudi temelji skupne varnostne politike sicer resda postavljajo, toda prepočasi. »To odzivnost je treba popraviti z dejanji in skupnim sodelovanjem. Papir namreč prenese vse, občutek varnosti pa marsikomu ni več tako zelo samoumeven, kot je bil še nedolgo nazaj. EU mora postati bolj odločna in doseči skupne, sistemske rešitve na tem področju, saj je edino tako zagotovljen uspeh vseh držav članic, ki se same s temi vprašanji ne morejo spopadati – ne glede na velikost.«

Tudi pri skrbi za okolje se je treba odzvati odločneje in predvsem hitreje, še ugotavljata kandidatki Joveva in Ružicki, ki sta se danes, ob simboličnih ‘pet do dvanajstih’ udeležili tudi tako imenovanega ‘Podnebnega štrajka’, kjer mladi zahtevajo boj za okolje in našo prihodnost. Dogodek je na Kongresnem trgu organizirala platforma Mladi za podnebno pravičnost. V stranki LMŠ podpiramo prizadevanja za ne le prilagajanje podnebnim spremembam, ampak obvladovanje teh sprememb in zmanjšanje njihovih vplivov na najmanjšo možno raven. Pri tem izpostavljamo podporo zmanjševanju emisij toplogrednih plinov za doseganje ciljev Pariškega sporazuma.

»Če sem bila do nedavnega tudi sama mnenja, da so moji vrstniki povsem apatični, so mladi na današnjem ‘podnebnem štrajku’ dokazali nasprotno,« pravi Ružicki. »Sprva sem mislila, da se bo dogodka udeležila peščica. Ob pogledu na poln Kongresni trg sem bila prijetno presenečena. Pa ne zgolj nad množico mladostnikov, temveč tudi njihovih staršev in vseh drugih podpornikov, ki so se prav tako udeležili dogodka. Mladi smo dokazali, da nam le ni vseeno, kaj se dogaja z našim planetom. Čeprav se med njimi najdejo takšni, ki so dogodek izkoristili za izostanek od pouka, mislim, da je veliko več takšnih, ki jim resnično ni mar, v kakšni prihodnosti bodo oziroma bomo živeli. To je bilo mogoče razbrati tudi iz transparentov, kjer so predvsem izpostavili, da drugega planeta kot tega, na katerem živimo, ni.«

Kandidatka Jasna Ružicki je študentka in kot taki ji je tematika zelo blizu. Razume zahteve vseh mladih po vsem svetu, ki so se danes zbrali in poslali vsem močno sporočilo, tudi politiki. »Mlada generacija, ki ni nič kriva, bo nosila posledice predvsem preteklega sistematičnega uničevanja okolja. Vendar lahko določeno spremembo doseže že vsak posameznik, ni pomembno, ali je mlad ali star. Veliko spremembo v lastnem okolju lahko naredimo že, če ločujemo odpadke, ne uporabljamo plastične embalaže za enkratno uporabo, uporabljamo javna prevozna sredstva ali se na pot v šolo, službo odpravimo na primer s kolesom

»Kar se ustvarja danes, bomo želi mi,« dodaja Joveva in opozarja, da na tem področju politika (tako nacionalna kot evropska) mora biti ostra in takojšnja. »V prvi vrsti sem šla ‘štrajk’ podpret kot Irena Joveva, kot 30-letna punca, Zemljanka, ki ji je mar. A hkrati sem prišla tudi kot nekdo, ki utegne postati prav to, kar udeleženci ‘štrajka’ (tudi upravičeno) kritizirajo: del odločevalskega procesa na evropskem parketu.« Vsak mora začeti pri sebi in prav je, da se odločevalci zavedajo, kaj je njihova odgovornost in njihova naloga.

Da verjame, da vse skupaj ne bo ostalo le pri besedah, ampak bo prišlo tudi do dejanj, je danes izpostavil tudi predsednik LMŠ in vlade Marjan Šarec, ki je popoldne tudi sam sprejel predstavnike gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Mladi so mu predali svoje zahteve in konkretne predloge ukrepov, Šarec pa jim je ponudil sodelovanje pri oblikovanju bodoče podnebne politike države.