Justina Erčulj: Vse drugo bi naredila, samo v politiko nikoli in nikdar

Moja odločitev, da kandidiram na listi stranke LMŠ za volitve v Evropski parlament, je še ena v nizu zgodb o zarečenem kruhu. Ko sem se pred več kot dvajsetimi leti odločila za delo v Šoli za ravnatelje, sem si rekla: »Ja, ampak brez doktorata. Prestara sem za to.« Pa so se dogodki razvili tako, da sem ga vendarle končala in odločitve nikoli obžalovala.

Približno ob istem času so me začeli vabiti v politiko.

Vse drugo bi naredila, samo v politiko nikoli in nikdar. To ni zame,

sem večkrat odgovorila. Lani sem pojedla še en kos zarečenega. Zdelo se mi je, da je dovolj negodovanja nad razmerami v državi in če hočem kaj narediti, moram aktivno prispevati. Tako sem se znašla na Listi Marjana Šarca in tudi tega do sedaj nisem nikoli obžalovala.

Ko so se bližale priprave na volitve v Evropski parlament, so me znanci in prijatelji spraševali, če bom kandidirala. »Bruselj me ne zanima, rada bi še kaj naredila v Sloveniji,« je bil moj odgovor. In zdaj sem tu, kandidiram in predstavljam svoja prednostna področja delovanja.

Izobraževanje

Temelj družbenega napredka je izobraževanje. Živimo v družbi 4.0, ki jo zaznamujejo umetna inteligenca, digitalizacija in robotizacija. Ampak to je tudi družba lažnih novic, pritiskov po »biti vedno in povsod viden« preko družbenih omrežij in številnih podatkov, ki so lahko tarča zlorabe. V tak svet pošiljamo mlade in v takem svetu živimo starejši. Sprašujem se, ali današnji način izobraževanja še dohiteva ritem sprememb. Ali torej pripravljamo mlade, da bodo znali živeti v negotovem svetu, in ali smo starejši še kos življenju v spremenljivem okolju? Katere kompetence potrebujejo in potrebujemo? Eno je zagotovo kritično razmišljanje – da bomo znali smiselno uporabljati tehnologijo in nam življenja ne bodo krojila družbena omrežja.

Čas je torej, da ta vprašanja odprem v Evropi; da skupaj začnemo bolj pogumno razmišljati o drugačni, bolj fleksibilni organiziranosti šol in o močnejšem povezovanju šol z gospodarstvom in družbenim okoljem, pa tudi o tesnejšem povezovanju formalnega in neformalnega izobraževanja. Ampak razmišljati ne bo dovolj.

Lotiti se bomo morali spreminjanja šolskih sistemov, da bomo mladi in starejši znali še več prispevati h gospodarskemu razvoju in hkrati skrbeti za večjo splošno družbeno blaginjo.

Medgeneracijska solidarnost

Povprečna starost Evropejca je po podatkih iz leta 2017 nekaj več kot 41 let, Slovenca pa skoraj 43 let. Delež starejših od 65 let je v Evropi dvakrat večji kot v Afriki, visoka je (k sreči) tudi pričakovana starost. Zato se strmo povečujejo izdatki za zdravstvo, socialno varstvo in pokojnine. Kljub nekaterim spodbudnim ukrepom mladi kasneje vstopajo v svet dela in se tudi kasneje odločajo za (praviloma manjšo) družino. Na tej točki torej ni kratkoročnih rešitev. Iskati jih moramo v medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti.

V Evropskem parlamentu je treba sprejeti konkretnejše ukrepe za vključevanje starejših v čim bolj fleksibilne oblike dela in družbenega življenja, ki presegajo prostovoljne aktivnosti in združevanja. To pa ne sme ogroziti zgodnejšega zaposlovanja in participacije mladih. Bolj sistematično bo treba iskati načine za povezovanje izkušenj starejših z agilnostjo mladih, na primer v različnih oblikah mentorstva (mladi starejšim in obratno), projektnega dela, (po)svetovanja na nacionalni in mednarodni ravni. Sama bom aktivno sodelovala pri iskanju teh rešitev in jih z veseljem tudi preizkusila.  

Odgovorno državljanstvo

Državljani moramo biti odgovorni do sebe, do skupnosti in do države. Odgovornost do sebe razumem kot zdrav življenjski slog, načrtovanje svoje kariere in kot aktivno delovanje za doseganje ciljev – v nasprotju z »vdanostjo v usodo.«. Odgovornost do skupnosti povezujem s solidarnostjo, sodelovanjem in povezovanjem. Zavedati se moramo soodvisnosti na številnih področjih in tako tudi ravnati. Zgovoren primer za to so podnebne spremembe, skrb za zdravo okolje in seveda sobivanje različnih generacij. Mislim, da je Evropa tu kar nekoliko zaspala in dovoljuje prevelike razlike v državah in med državami. Tu moramo v novem sklicu Evropskega parlamenta aktivneje poseči v njegovo delovenje in sprejeti ukrepe, ki bodo vsem državljanom naše skupnosti omogočili dostojno življenje.

V tem zapisu se predstavljam kot odgovorna državljanka, ki želi nekaj prispevati k boljši Sloveniji in boljši Evropi. S svojo kandidaturo bi rada sporočila, da se v nobenem obdobju svojega življenja ne smemo odreči tej svoji pravici in dolžnosti. Želim biti  zgled mladim in tudi svojim vrstnikom ter jih tako spodbuditi, da ne bodo le kritični do dogajanja v naši družbi, ampak da se mi bodo pridružili kot aktivni državljani Slovenije in Evrope.

dr. Justina Erčulj, kandidatka LMŠ za poslanko v Evropskem parlamentu