Jože Lenart: Z zdravim razumom ter odkritim in poštenim pristopom lahko narediš veliko


Eno leto po parlamentarnih volitvah

Poslanke in poslanci Liste Marjana Šarca vam bodo v posebnem intervjuju, periodično do konca avgusta, predstavili svoj pogled na preteklo leto in delo v poslanski skupini.


1. Poslanska skupina Lista Marjana Šarca deluje v parlamentu eno leto. Njeno umeščanje v parlamentarni politični prostor je potekalo brez večjih težav in danes deluje povezovalno in odločno v krogu etabliranih strank. Kako ocenjujete  delo poslanske skupine po enem letu od parlamentarnih volitev? Čemu pripisujete prepoznavno držo poslanske skupine LMŠ?

Naše delo je odraz poštenega in odkritega pristopa, ki temelji na strokovnih podlagah. Predsednik vlade z ekipo prepoznava ključne izzive in usmerja ukrepe k doseganju dolgoročne vzdržnosti in stabilnosti. Z odločnim in konstruktivnim pristopom, postanejo še tako nemogoče situacije rešljive. Ne dopuščamo delovanja pod mizo, to nam je tuje in bi nas oddaljevalo od kredibilnosti. Cilj nam je skupno dobro, torej prestopiti parcialne interese posameznih strank in zasledovati cilj normalne ter stabilne države.

2. Vlada Marjana Šarca je uspešno izpolnila naloge, ki so jo pričakale takoj po nastopu mandata in izpeljala nekaj vidnih projektov. Kaj je po vašem mnenju največji dosežek v zadnjem letu od volitev?

Smo ena od držav z najvišjo gospodarsko rastjo v EU, eno najnižjih stopenj brezposelnosti ter vzdržno zadolženostjo, ki se najhitreje znižuje v deležu BDP. S tem se približujemo ključnemu cilju t. i. Maastrichtskemu kriteriju,  padcu javnega dolga pod 60 % BDP. Vsekakor velik del teh zaslug pripada tudi uspešnemu gospodarstvu, ki se je z razvojem in znanjem znal prilagoditi razmeram na trgu. Ker skušamo gledati daljnosežno in se zavedamo, da takšna rast ni samoumevna, vlada pripravlja ukrepe za stabilnost ob padcu gospodarske rasti in vzdržnost javnega sektorja. Pri tem ne hitimo, saj dolgoročne rešitve ne pridejo čez noč sploh tiste, ki prinašajo jasne pozitivne učinke. Izpostavil bi predvsem uspešno zaključena pogajanja z javnimi sindikati, kjer smo odpravili ukrepe varčevanja iz časa recesije. Kot politik z veliko izkušnjami v gospodarstvu ne morem mimo regresa, ki je od prvega junija oproščen vseh davkov in je torej prvi od ukrepov, ki urejajo strukturo davkov v Sloveniji na področju dohodkov od dela. Ministrstvo za finance je podalo v javno razpravo paket ukrepov davčnega prestrukturiranja, ki temelji na izenačenju davčne obremenitve med davki za razbremenitev dela in davki na kapitalske kategorije. S spremembami na davčnem področju tako postopno odpravljamo nesorazmerja in povečujemo konkurenčnost. Rezultati se kažejo v zaupanju javnosti in stroke, v naše dosedanje delo in dajejo optimizem za naprej. Dokaz temu je tudi ponovna rast udeležbe na evropskih volitvah in izvolitev dveh poslancev LMŠ.

3. Če primerjate čas pred parlamentarnimi volitvami in eno leto po izvolitvi v Državni zbor, kako gledate danes na parlamentarno demokracijo kot aktivni udeleženec? Imate občutek, da ste kot novi obrazi na nacionalnem političnem parketu, doprinesli k dvigu ugleda poslanske funkcije?

Nedvomno smo poslanci in ministri iz vrst LMŠ, predvsem pa predsednik vlade doprinesli v politični prostor drugačen način dela. Govorimo jezik, ki ga razume vsakdo. Ne obljubljamo nekaj kar ne bi mogli uresničiti in to so ljudje začeli prepoznavati in nam zaupajo. Stojimo na realnih tleh in se trudimo s trdim delom zagotoviti dobrobit za vse državljane. Ne morem mimo tega, da smo Slovenci večni nezadovoljneži. Vsak je že kdaj pomislil, da nič ni dovolj dobro, da so za vse krivi drugi. Pri tem pa se ne vprašamo, kaj smo sami prispevali k temu, da bi bilo za vse nas bolje. Zavedati se moramo, da lahko delimo to kar smo ustvarili. Videti in opozarjati moramo kdo počiva na lovorikah in izpostaviti tiste, ki znajo delati in ustvariti pogoje za razvoj, rast in blaginjo. Zgledujmo se po uspešnih, saj imamo od tega vsi nekaj več. Kdor za delo žari, nikoli ne izgori.

4. Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom znotraj delovnih teles v Državnem zboru? Zakaj ste se najbolj zavzemali? Kateri so izzivi, ki vas čakajo v prihodnosti in na katere se boste v nadaljevanju konkretneje osredotočali?

Seveda sem se v tem prvem letu soočal in seznanjal z vso problematiko, ki mi je sicer bila poznana iz dosedanjega poklicnega in javnega spremljanja slovenskega političnega prostora. Z zdravim razumom ter odkritim in poštenim pristopom s strokovno podlago lahko narediš veliko. Pomembno je, da ne ponavljamo napak preteklih politik. Govorimo o tranziciji po osamosvojitvi, ki se je končala z nerazumljivo bančno luknjo, propadu številnih podjetij, izgubi delovnih mest, oškodovanju vlagateljev v vrednostne papirje in še bi lahko našteval. Človek ima občutek, da so vsi ti nastali problemi v preteklem obdobju padli na to vlado, in zato vsi pričakujejo da jih bo ta vlada kar se da hitro rešila. Vendar gre za projekte, kjer bo potrebno sklepati kompromise za dosego širših rešitev. Izzivov pred nami je veliko, omenil bi tiste, ki se dotikajo mojega delovanja v parlamentarnih odborih. Največji izziv nas čaka na področju demografskega sklada, ki se najbolj dotika zdravstva in pokojnin. Na področju zdravstva je zaznati dober pristop ministra Šabedra, ki rešuje in umirja razmere v zdravstvu in dokazuje, da ni vse tako slabo kot želijo nekateri prikazati. Kot zrela demokratična družba se moramo zavedati, da ljudje živimo dlje, kar pomeni, da bomo imeli v prihodnosti višji delež upokojencev, zato bomo morali skladno s tem urediti tudi področje dolgotrajne oskrbe.