Irena Joveva: Pri denarju se vse konča.

Pri denarju se vse konča.

Pri denarju se vse konča. Kolikokrat ste že slišali ali prebrali ta stavek?

Kaj pa, če je včasih bolj prav reči, da se pri denarju pravzaprav vse začne?

Idealen primer je eden ključnih izzivov Evropske unije v bližnji prihodnosti. Unija je namreč v fazi sprejemanja novega proračuna, tako imenovane finančne perspektive, za obdobje 2021 – 2027. Gre za enega najpomembnejših dokumentov. Za dogovor o tem, koliko bodo države članice v omenjenih šestih letih vplačevale v evropski proračun in kakšna bo razdelitev sredstev.

Resnici na ljubo, v tem trenutku je jasno le, da bo pot do dogovora naporna in dolga … Pri čemer ne sme biti predolga. Toda dejstvo je, da med drugim manjka ključen podatek, ki tokrat dodatno otežuje že tako zapletena pogajanja: brexit. Zakaj? Ker je Velika Britanija druga največja neto plačnica v evropski proračun. To pomeni, da bi se z njenim izstopom iz Unije (pa če zdaj raje sploh ne govorimo o tem, da se tudi to lahko še spremeni) marsikaj spremenilo: Ostale članice bi morale povečati svoj prispevek.

In prav tu bo Slovenija imela zelo zahtevno nalogo trde pogajalke.

Letni proračun EU (za letos) znaša dobrih 148 milijard evrov. To je samo po sebi velika številka, vendar predstavlja le okoli en odstotek celotnega obsega gospodarstva držav članic. Slovenija je neto prejemnica sredstev in prizadevala si bo, da neto prejemnica tudi ostane.

Kohezija in podeželje

Prioritetna področja za Slovenijo so kohezijska politika in razvoj podeželja, razvoj infrastrukture ter krepitev inovativnosti gospodarstva. Na področju kohezijske politike je za Slovenijo še posebej pomembno, da ne bo prihajalo do nenadnih in obsežnih padcev kohezijskih sredstev med posameznimi obdobji; tako na ravni držav kot regij. Na področju skupne kmetijske politike se bomo v LMŠ zavzemali za ohranitev sredstev na nominalni ravni, kar je še posebej pomembno z vidika sredstev za razvoj podeželja.

Zavzemamo se tudi za povečanje sredstev za varnost, digitalizacijo, odpravljanje vzrokov za migracije, za program za mlade Erasmus+, soočanje s podnebnimi spremembami ter krepitev inovativnosti gospodarstva in družbe.

Proračun mora odražati realne potrebe prebivalstva in gospodarstva ter biti sposoben hitrega odziva na aktualne trende in gospodarska gibanja.

Pri oblikovanju proračunskih prioritet bomo tesno sodelovali s slovenskim parlamentom in vlado. Črpanje evropskih sredstev mora biti uporabnikom prijaznejše, enostavnejše in učinkovitejše, a hkrati transparentno, zato podpiramo razumno zmanjšanje birokracije in poenostavljen sistem poročanja, predvsem za manjše projekte.

(Neizkoriščena) prednost: Znanje

Dejstvo je, da evropsko gospodarstvo v zadnjem obdobju ni najuspešnejše v konkuriranju z nekaterimi gospodarskimi, ekonomskimi in seveda tudi političnimi velesilami. Razlogi za to so različni, toda eden ključnih je, da je v EU razvojno raziskovalni naboj, ki je v nekem obdobju Evropo na področju številnih panog uvrščal v sam vrh, nekoliko zastal. Ko poslušamo, kako naj bi se oblikovala prihodnja finančna perspektiva, velikokrat slišimo, da je treba bistveno povečati delež sredstev za znanosti in inovacije. S tem se lahko samo strinjam in tudi menim,

da bodo razvojno raziskovalni projekti imeli večje možnosti črpanja.

Želimo in moramo soodločati

Naši župani, lokalni politiki, civilna družba, gospodarstvo (in še bi lahko naštevala) zelo dobro vedo, kako pomembna so evropska sredstva za razvoj naše dežele. Zelo dobro vedo tudi, koliko birokratskih zank je včasih treba razvozlati, da lahko za sredstva sploh kandidirajo. Zato mora ključno vlogo tu odigrati tudi – ali pa predvsem – evropska poslanka ali poslanec. Biti vezni člen neposredno z lokalno skupnostjo in jim pomagati. Dobri projekti, šole, ceste, ohranjanje naravnih danosti so v interesu Slovenije.

Pri sprejemanju evropskega proračuna bomo zato glasno zahtevali svoj delež. Ker nismo majhni in ker nikogar ne prosimo za miloščino. Slovenija je enakopravna članica EU.

Učinkovitost: Doma in v EU

Če sem začela z začetkom, bom tudi končala z začetkom. Treba je začeti pri človeku, nadaljevati pa s skupnostjo in državo. Proračun mora biti sestavljen po meri potreb človeka, enakomernega oziroma uravnoteženega razvoja vseh članic, ohranitve delovnih mest v EU ter zdravja narave in ljudi. Proračun EU naj bo orodje za odgovorno uresničevanje socialne, varne, zdrave in zelene Evrope. Črpanje sredstev pa naj bo učinkovito.

Končni dogovor bo rezultat številnih interesov in političnih bitk. Tega ne moremo zanikati. Lahko pa zatrdimo,

da ne bomo obljubljali bonbončkov, ki se lepo slišijo. To počne dovolj drugih.

Probleme bomo reševali realno. Naša dejanja pridejo na vrsto – po evropskih volitvah, 26. maja. Ker smo učinkoviti že doma. In učinkoviti bomo tudi v Evropski uniji.

Irena Joveva – kandidatka LMŠ za poslanko v Evropskem parlamentu