Igor Peček ob dnevu Evrope

Evropsko povezovanje ima bogato zgodovino in prepričan sem, da tudi perspektivno prihodnost. Na današnji dan, leta 1951 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, ki je začrtala idejo nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja kot temelj na novo organizirane, povojne Evrope. Leto dni kasneje so bile, z namenom vzpostaviti trajnostni mir v Evropi, te ideje udejanjene z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo. Iz teh začetkov se je nato korak za korakom pletla unikatna mreža sodobne Evrope, ki danes povezuje življenja več kot 500 milijonov državljanov Evropske unije.

Biti del te mreže je za Republiko Slovenijo izjemnega pomena. Skozi štiri svoboščine prostega pretoka blaga, kapitala, storitev in oseb so nam državljanom EU kot delavcem, podjetnikom, potrošnikom in študentom omogočene številne prednosti. Vsak delavec se lahko zaposli znotraj celotnega evropskega trga, vsak študent nabira in izpopolnjuje svoje znanje v katerikoli državi EU, podjetniki in potrošniki pa lahko brez težav dostopajo do trgov znotraj EU. V letih, ki so sledila vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo, smo tako dosegli ogromno. To ne pomeni le nove priložnosti in večje blaginje , ampak tudi rast evropske identitete—zavedanj medsebojne vzajemnosti pri doseganju ciljev in varovanju ključnih evropskih vrednot, na čemer temelji enotnost evropskega povezovanja.

Evropska unija je danes največja gospodarska skupnost na svetu, glasen zagovornik varovanja človekovih pravic in svoboščin ter ključen akter pri zagotavljanju trajnostnega razvoja. Vendar se v zadnjih nekaj letih sooča tudi s številnimi izzivi, ki so zamajali njene stebre. Ekonomska in finančna kriza, migrantska kriza ter predviden izstop Združenega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske so na novo odprle vprašanje o prihodnosti evropske integracije. Evroskeptiki postajajo vse glasnejši v svoji kritiki politik in delovanja Evropske unije in pogostokrat se zdi, da je Evropa v nezavidljivem položaju.

In ravno ti problemi s katerimi se sooča Evropska unija danes, morajo biti vodilo k tehtnem  razmisleku o skupni prihodnosti.  Pogosto se znajdemo v utvari, da v preteklosti kriz ni bilo.  Seveda so bile in  bodo tudi v prihodnje,  pomembno pa je kako jih bomo reševali in iz njih  naredili izzive. Ključni pri tem bomo mi sami – naša vizija  in naš pogum. Na Dan Evrope bi zato rad še toliko poudaril njene dosežke in ključne vrednote, na podlagi katerih gradimo vizijo trdnosti Evropske unije za prihodnost.  Ključni elementi na katerih gradimo trdnost Evropske unije v tem večpolarnem in negotovem  svetu, so osredotočeni na pet razsežnosti.  To so:

  • Evropa ki varuje
  • Konkurenčna Evropa
  • Vplivna Evropa
  • Pravična Evropa
  • Trajnostna Evropa

V času, ko Evropska unija išče svoj kompas, se je dobro spomniti pregovora, da na mladih svet stoji. Tako kot mladi, bi morala tudi Evropska unija v nov jutri vstopati polna elana in zagona ter biti pri tem ravno prav drzna in pogumna.  Prav mladi so namreč že danes neposredno vpeti v širok spekter možnosti, ki jih ponuja Evropska unija. Tukaj ne govorimo samo o programu študentskih izmenjav, ki bo samo v obdobju 2014 do 2020 omogočil študij v tujini več kot dvema milijonoma študentov. Program Erasmus+ vključuje tudi številne druge pobude kot so usposabljanja v tujini, ki mladim omogočajo mobilnost na področju dela, finančna pomoč pri uresničitvi inovativnih idej in projektov čezmejnega sodelovanja, ali  navsezadnje tudi Interrail vozovnica s katero lahko mladi potujejo po Evropi in jo spoznavajo. S pomočjo teh pobud želi Evropska unija opolnomočiti mlade da te priložnosti izkoristijo in cenijo tako za učenje kulturne raznolikosti, vključevanje na trg dela in široko izobrazbo.

Tako kot mladi niso enovita skupina, temveč ravno nasprotno – so izjemno heterogena in dinamična skupina, za katero je pomembnih vrsta različnih tematik, ki vplivajo na njihovo prihodnost; tako bi morala biti tudi Evropska unija v prvi vrsti dinamična in heterogena skupina evropskih državljank in državljanov. Takšno Evropo moramo začeti graditi od spodaj, kje drugje kot pri mladih, ki ne želijo imeti vloge samo pri oblikovanju mladinskih in izobraževalnih politik, temveč tudi pri oblikovanju okoljskih, socialnih in gospodarskih politik, ki tako ali drugače začrtajo delovanje družbe in okolja, v katerih si gradijo svojo prihodnost. Predlagane rešitve aktualnih problematik po mnenju mnogih mladih pogosto niso trajnostno odgovorne in to je tisto, česar bi se morali v evropski politiki bolj zavedati.  

Prepričan sem, da nas vse, tako mlade, kot tiste nekoliko starejše državljane Evrope, zanima tako Evropa danes, kot tudi Evropa jutri. Tudi tu bi nam lahko bili mladi za vzgled, saj so prav oni tisti, ki recimo s študijsko ali delovno izmenjavo ali s potovanji jasno izražajo svojo podporo evropskim vrednotam kot so temeljne svoboščine in povezovanje v Evropski uniji, na katerih sloni politika, ki jo zasleduje Evropa.  Potrebno se je torej zavedati, da so poleg evropskih voditeljev in politikov prav mladi tisti, ki lahko s svojim znanjem in kritičnim pogledom na sodobne družbene izzive utrejo nove, drugačne rešitve, h katerim bi morala stremeti tudi Evropska unija.

Slovenija bo čez dve leti  prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Naš cilj je, da bomo znali skupaj določiti prednostna področja, na katerih bomo ob upoštevanju naših vrednot, samozavestno soustvarjali boljši jutri, ki bo v dobrobit tako Sloveniji, kot tudi celotni Evropski uniji. Nenazadnje se bo na tak način tudi občutek naše majhnosti, iz navidezne slabosti  spremenil v unikatnost in uspešnost.

Zato vsem nam želim, da bi se vselej, ne samo danes, počutili ponosni ob tem, da nismo le državljani Republike Slovenije, ampak smo tudi državljani Evropske unije. Pri tem naj nas vodi želja po enotnosti, moči in strpnosti.

Igor Peček, poslanec in predsednik Odbora za zadeve Evropske unije

Foto: Matija Sušnik