Jerca Korče : Fikus in tajnica

Jaz pišem. Takrat, ko sem jezna ali žalostna, ter tudi takrat, ko me neka tematika zaboli in mi povzroča razmislek. Nekatere izseke iz zapisov občasno delim na svoja omrežja. V sedečem položaju, v zamahu enkratnega tipkanja zmečem svoje misli na papir. In to je to. Vejice so pomanjkljive, ker ni lektorja. Smer razmišljanja je povsem moja, ker ne vidim smisla v raznolikih političnih strategih, ki ti omejijo polje lastnega razmišljanja in delovanja.

Razumevanje kaj pomeni biti politični funkcionar ima toliko razlag, kolikor je velik bazen v katerem plavamo politični fukcionarji.
Kljub dejstvu raznolikih razlag pa menim, da mora biti skupno vsem nam to, da se že pred nastopom funkcije jasno zavedamo, da to ni služba, to ni delo – biti politični funkcionar je poslanstvo. Poslanstvo? Spet naletimo na 1001 razlago kakšen je pomen te besede. Bolj pomembno od suhoparne razlage je razumevanje in izvajanje tega v praksi.

Biti politik pomeni vsak dan, vsako minuto živeti poslanstvo, ki nam je bilo zaupano. To ne pomeni, da prideš v službo zjutraj in jo zapustiš popoldne. Ne. Poslanstvo pomeni zavedanje, kako odgovorna in edinstvena je tvoja vloga. Napačno je razumevanje (kot opažam je v slovenski politiki stalnica), da sem jaz kot oseba edinstvena in pomembna. Ne. Odgovorna in pomembna je moja vloga in ne jaz kot oseba. In to je prva in osnovna zgrešena logika. Egocentrizem in prepričanje v lastno superiornost in pomembnost so tisto kar razžira slovensko politiko.

Osnovna naloga ministra, poslanca, državnega sekretarja in vseh ostalih tovrstnih funkcij ni v tem, da se vsakodnevno nastavljamo fotografskih objektivom ali da iščemo in rešujemo le tiste vsebine, ki bodo medijsko zanimive in nam bodo omogočele 20 sekundno slavo v videoarhivu. Da ne bo pomote, vse to pomembno iz vidika, da pokažemo svojo človeško plat ter, da na primeren način informiramo državljane o naših dosežkih ter našemu vsakodnevnemu delovanju. Kljub temu da je obveščanje pomembno, da je samopromocija sestavni del vsakega javnega poklica, ter da je lepo videti fotko ministra na nedeljskem sprehodu ali pa poslanca ob sobotnem kosilu, pa to nikakor ne sme imeti vpliva na delo in razumevanje primarnega poslanstva.

Torej primarno se mora vsak funkcionar zavedati, da njegovo poslanstvo pomeni trdo delo, gore papirjev in več težav kot pa rešitev. Po kratkem času vse bolj s težavo razumem, kako nekateri na funkciji državnega sekretarja brez prekinitve zdržijo desetletje in več? Ob jemanju svojega poslanstva v takih okvirjih, kot ga je potrebno so to bodisi stroji in ljudje z nadnaravnimi sposobnostmi ali pa (kar je bolj verjetno) svoje funkcije ne opravljajo tako kot bi jo morali in so bolj ali manj klišejsko “fikus+tajnica” funkcionarji.

Odkar sem poslanka sem neštetokrat slišala pokroviteljsko izjavo:

»Oh, boš že še videla, zelena si in sploh še ne razumeš.«

Morda res še ne razumem vsega. Eno zadevo pa prekleto dobro razumem. Biti poslanec pomeni predano delo, delo v korist drugih in ne v korist sebe ali svojih kolegov, znancev in naključnih lobijev, ki te povabijo na fensi bankete. Pomeni to, da hodiš po svetu odprtih ušes in nenehno opazuješ svet okoli sebe. Pomeni to, da poslušaš druge in spoštuješ drugačno mnenje. Zadnja stvar na seznamu mora biti to, kje boš ti kot posameznik čez 4 leta, prva pa to kje bo država in kako bo živel narod v prihodnje. In pogled, ki seže preko 4 letnega mandata, razumevanje, da moraš včasih stopiti en korak nazaj zavoljo skoka naprej mora biti vodilo.

Jerca Korče, podpredsednica stranke LMŠ na FB