Evropski poslanec LMŠ v Hiši EU

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj se je danes udeležil srečanja v Hiši EU pred drugim julijskim zasedanjem Evropskega parlamenta. Novinarje je predvsem zanimalo kakšna so stališča evropskih poslanskih skupin do kandidatke Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije.

Izpostavil je predvsem trenutne razmere po evropskih volitvah, ko znotraj Evropskega parlamenta ena politična skupina nima več večine ampak je potrebno iskati širšo koalicijo in programsko usklajenost. Razdrobljenost, tudi ideološka, se je pokazala že znotraj Sveta EU pri celotnem postopku izbire kandidatov za najvišje pozicije. Višegrajska skupina ima določena stičišča, vendar v primeru zasledovanja skupnih ciljev, imenovanja visokega funkcionarja iz novejših članic, tega dogovora ni bilo zaradi zasledovanja nacionalnih interesov.

Kandidatka Ursula von der Leyen se je skupini Prenovimo Evropo (Renew europe) predstavila v sredo na javnem srečanju. Predsedniška kandidatka je zagotovila, da bo v prihajajočem mandatu ključno okrepiti institucionalni odnos med komisijo in parlamentom. Jasno se je opredelila do varovanja zunanjih meja EU in izpostavila pomen širokega mehanizma za opazovanje spoštovanja načela vladavine prava. Te tematike se je dotaknila med drugim tudi v odgovoru na vprašanje o primeru arbitražne razsodbe, katerega je v svojem vprašanju omenila Irena Joveva. Prav tako je prosila za komentar o napovedi Salvinija, ki omenja možnost uvedbe fizičnih ovir na meji s SLO v Schengenskem območju. Von der Leyen je tu zagotovila, da krepitve nadzora na notranjih mejah ne podpira. Ostala pa so odprta vprašanja glede dodelitve močnega položaja Margrethe Vestager, neodločnega nastopa pri vprašanju spoštovanja prava EU in uvedbe sankcij v primeru kršitev ter jasne opredelitve do trenutnega generalnega sekretarja komisije Selmayerja. Zato je skupina liberalcev naslovila pismo za dodatna pojasnila.

Klemen Grošelj je na dogodku med drugim izpostavil, da bodo ključna dodatna pojasnila kandidatke von der Leyen glede stališča do vladavine prava. Prav tako mora zagotoviti, da se ne bodo pojavljale prakse visokih uradnikov znotraj komisije, ki so igrali ključne vloge pri kadrovanju ali celo zavirali sprejemanje določenih postopkov. Glasoval bo po lastni vesti na podlagi pridobljenih pojasnil o vladavini prava, notranjih mejah in varovanju zunanjih meja Schengena – tu ima kandidatka stališče, da je potrebno te okrepiti.

Znotraj parlamenta obstajajo o kandidatki različna stališča, tako med samimi evropskimi skupinami kot tudi znotraj skupin. Pričakuje, da bodo vodje poslanskih skupin do glasovanja prišli do konsenza. V kolikor ne bo imela zadostne podpore, se lahko glasovanje prestavi na septembrsko zasedanje. »Vsekakor pozdravljam njen trud pri vzpostavitvi spolno uravnotežene komisije, pri čemer ta pobuda uživa široko podporo znotraj evropskega parlamenta,« je dodal v zaključku pogovora.