Jože Lenart: Davčna optimizacija s trdno osnovo na dolgi rok

Tudi z davčno optimizacijo vlada in ministrstvo za finance zasledujeta dva ključna cilja, to sta doseganje proračunskega presežka in zniževanje javnega dolga, s čimer bo Slovenija dolgoročno sledila vzdržnosti oziroma uravnoteženju javnih financ.

Celovita davčna optimizacija (reforma) temelji na izenačenju davčne obremenitve med davki za razbremenitev dela in davki na kapitalske kategorije in s tem zagotavljamo uravnotežene javne finance. Z znižanjem davkov na delo iz naslova dohodnine smo razbremenili plače, da ostane več zaposlenim, državi ostane enako kot prej, torej podjetja iz tega naslova ne bodo imela višjih stroškov. S tem si zagotavljamo in odpiramo trg dela, kar je pomembno za podjetništvo. Dvigujemo dohodninsko lestvico davčne osnove, znižujemo odstotne točke obdavčitve in povišujemo splošno in dodatno olajšavo. Dvigujemo višino regresa (trinajste plače) na 100 % povprečne plače in božičnice na 150 % povprečne plače (štirinajste plače) postopno brez obremenitve z dohodnino. To je bistveno za nagrajevanje poslovne uspešnosti zaposlenih in višjo potrošnjo za dvig domače proizvodnje. Z delno višjo obdavčitvijo kapitalskih postavk se bomo le delno približali višjim obdavčitvam, kot jih poznajo v državah EU. Pomembno je, da še vedno ostajajo razvojne vzpodbude za podjetništvo. Zvišujemo nominalno stopnjo davka za 1 odstotno točko oziroma na 22 % v letu 2022. Pomembna je omejitev davčne osnove, do katere se lahko uveljavljajo davčne olajšave in prenesene izgube, ki ne more biti nižja od 5 %. Tako bomo tudi s postavljeno optimizacijo bolj uspešni pri pobiranju in izmikanju plačevanja davkov. 

Predstavljena davčna optimizacija sledi dolgoletnim opozorilom tako socialnim partnerjem doma kot opozorilom evropske komisije, da Slovenija pri davkih odstopa od priporočenih standardov. Dokument  predstavlja dobro podlago, da z vsemi socialnimi partnerji nadaljujemo široko razpravo do končne uskladitve. Pri tem ne moremo spregledati pozitivnega odziva evropskih institucij in številnih strokovnjakov na tem področju. S predlaganimi spremembami se približujemo priporočenim standardom na področju obdavčitev z dolgoročno vzdržnostjo, ki zajema tudi pomembne demografske premike.

Jože Lenart, poslanec in odbornik za finance v DZ